Jedro

Pritožbena trditev, da določene dobavnice nimajo niti podpisa niti štempiljke tožene stranke, ni pravilna, saj iz navedenih listin izhaja ravno nasprotno. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje tako lahko pravilno in popolno ugotovilo na podlagi listin, zato zaslišanje direktorja tožene stranke ni bilo potrebno in je tak dokazni predlog prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijana sodba sodišča prve stopnje (1. alinea 1. točke ter 2. in 3. točka izreka) potrdi. Pritožnik nosi sam svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v veljavi v delu, s katerim je bilo toženi stranki naloženo, da mora plačati tožeči stranki račune za dobavljeno blago v skupni višini 375.473,80 SIT z zamudnimi obrestmi ter ji povrniti izvršilne in pravdne stroške. Zoper sodbo se je tožena stranka pravočasno pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP. Predlagala je njeno razveljavitev in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. Pritožba je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila. Pritožba ni utemeljena. Sodišče prve stopnje je na podlagi listinskih dokazov pravilno ugotovilo, da je tožena stranka od tožeče prejela vse blago, ki ga mora po vtoževanih računih plačati. Pritožbena trditev, da dobavnice št. 2260, 2521 in 2592 nimajo niti podpisa niti štempiljke tožene stranke, ni pravilna, saj iz navedenih listin, ki so v spisu, izhaja ravno nasprotno. Dejansko stanje je sodišče prve stopnje tako lahko pravilno in popolno ugotovilo na podlagi listin, zato zaslišanje direktorja tožene stranke ni bilo potrebno in je tak dokazni predlog prvostopno sodišče utemeljeno zavrnilo. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja torej ni podan. V čem naj bi bila pomanjkljiva obrazložitev sodbe (o katerih odločilnih dejstvih naj ne bi bilo razlogov oziroma naj bi si bili razlogi med seboj v nasprotju), pritožba ne pove konkretno. Pri preizkusu sodbe prve stopnje po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena ZPP/77) pritožbeno sodišče kakih takih pomanjkljivosti in s tem bistvene kršitve določb pravdnega postopka po 13. točki 2. odst. 354. člena ZPP/77 ni ugotovilo. Prav tako ni našlo kakšne druge bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP/77. Tudi pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava ni podan. Zato je bilo treba na podlagi določbe 368. člena ZPP/77 neutemeljeno pritožbo zavrniti in potrditi napadeno prvostopno sodbo. V skladu z določbo 1. odst. 154. člena v zvezi s 1. odst. 166. člena ZPP/77 je sodišče druge stopnje odločilo, da tožena stranka sama nosi svoje stroške postopka s pritožbo, ker z njo ni uspela.