Jedro

Določba 83.a člena Zakona o sodiščih pristojnosti glede odločanja o teku procesnih rokov ob izrednih dogodkih v celoti podeljuje predsedniku Vrhovnega sodišča RS.

Postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja spadajo med nujne zadeve. To pa pomeni, da so na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih procesni roki tekli, zaradi česar je pritožbeno stališče, da rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred iztekom izrednih razmer, napačno. Da gre v primeru roka za plačilo sodne takse za procesni in ne materialni rok, ne more biti nobenega dvoma.

Rok za plačilo sodne takse tudi sicer ne spada med roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, za katere je Vlada RS sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, po katerem ti roki od 20.11.2020 ne tečejo. Plačilo sodne takse v sodnem postopku namreč ni pravica, temveč obveznost stranke.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom pritožbo vlagatelja F. d.o.o., (p.d. 428), zoper sklep Okrožnega sodišča v Celju, opr. št. St 000/2019 z dne 8. 7. 2020 (p.d. 415), štelo za umaknjeno.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil vlagatelj iz vseh pritožbenih razlogov ter predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Na pritožbo je odgovoril upravitelj, ki je navedbam v pritožbi nasprotoval, predlagal zavrnitev pritožbe ter potrditev izpodbijanega sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je sodišče prve stopnje 8.7.2020 izdalo sklep o prodaji premoženja iz stečajne mase, zoper katerega je pritožnik vložil pritožbo. Sodišče je dne 27.7.2020 izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse za pritožbo, pritožnik pa je vložil ugovor, ki mu je sodišče prve stopnje delno ugodilo, razveljavilo plačilni nalog z dne 27.7.2020 in izdalo nov plačilni nalog za plačilo sodne takse v višini 44,00 EUR. Pritožnik je tudi zoper ta nalog vložil ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje zavrnilo. Zoper ta sklep je pritožnik vložil pritožbo, ki jo je Višje sodišče v Ljubljani s sklepom Cst 507/2020 z dne 25.11.2020 zavrnilo. Navedeni sklep je bil pritožniku vročen s fikcijo vročitve (142. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP) 25.12.2020, ko je začel teči rok za plačilo sodne takse, odmerjene s plačilnim nalogom z dne 27.8.2020. Ker pritožnik sodne takse ni plačal, niso pa podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 3. odstavka 105.a člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP štelo pritožbo za umaknjeno, saj je bil na to posledico pritožnik izrecno opozorjen.

6. Pritožnik v pritožbi kot bistveno navaja, da zaradi izrednih razmer (Covid-19) rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči. 7. Višje sodišče pritožbenim navedbam ne sledi. Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Uradni list RS, št. 36/20 in 61/20; ZZUSUDJZ) je v času od 29.3.2020 do vključno 31.5.2021 ustavil tek vseh rokov, tako materialnih kot procesnih. Navedeni ukrepi so bili na podlagi Preklica odredbe o posebnih ukrepih zaradi nastanka pogojev iz prvega odstavka 83.a člena Zakona o sodiščih in razlogov iz 1. člena ZZUSUDJZ (Ur. l. RS, št. 77/20) z dnem 31. 5. 2020 preklicani in od 1. 6. 2020 niso več veljali.

8. Dne 13.11.2020 je predsednik Vrhovnega sodišča RS izdal Odredbo o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih zaradi razglašene epidemije nalezljive bolezni COVID-19 na območju Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 165/2020 z dne 13.11.2020), s katero je bil ustavljen tek procesnih rokov v nenujnih zadevah, Vlada RS pa je na predlog predsednika Vrhovnega sodišča RS dne 19.11.2020 izdala Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom (Uradni list RS, št. 167/20), s katerim je z dnem 20.11.2020 ustavila tek rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom.

9. Določba 83.a člena Zakona o sodiščih (Uradni list RS, št. 94/07 s spremembami in dopolnitvami, ZS) pristojnosti glede odločanja o teku procesnih rokov ob izrednih dogodkih v celoti podeljuje predsedniku Vrhovnega sodišča RS. 6. odstavek 2. točke Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS določa, da procesni roki v nenujnih zadevah in zadevah, ki se v skladu s 3. odstavkom te točke ne štejejo za nujne, v skladu s 4. odstavkom 83. člena ZS ne tečejo. Za presojo, ali procesni roki v konkretni zadevi tečejo ali ne, je torej bistveno vprašanje, ali je zadeva opredeljena kot nujna.

10. Glede na 3. odstavek 83. člena ZS postopki zaradi insolventnosti in prisilnega prenehanja spadajo med nujne zadeve. To pa pomeni, da so na podlagi Odredbe predsednika Vrhovnega sodišča RS o posebnih ukrepih iz 83.a člena Zakona o sodiščih z dne 13.11.2020 procesni roki tekli, zaradi česar je pritožbeno stališče, da rok za plačilo sodne takse ni mogel začeti teči pred iztekom izrednih razmer, napačno. Da gre v primeru roka za plačilo sodne takse za procesni in ne materialni rok, namreč ne more biti nobenega dvoma: procesni roki so roki, ki so določeni za opravo procesnih dejanj, za razliko od materialnih rokov, ki jih določa materialno pravo in so lahko prekluzivni ali zastaralni, pri čemer pri materialnih rokih ni ne podaljšanja roka, ne vrnitve v prejšnje stanje, na te roke pa tudi ne vplivata mirovanje in prekinitev postopka niti nastop sodnih počitnic.

11. V tej zadevi pa ne gre spregledati še nečesa: rok za plačilo sodne takse tudi sicer ne spada med roke za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, za katere je Vlada RS sprejela Sklep o začasnem prenehanju teka rokov za uveljavljanje pravic strank v sodnih postopkih, določenih z zakonom, po katerem ti roki od 20.11.2020 ne tečejo. Plačilo sodne takse v sodnem postopku namreč ni pravica, temveč obveznost stranke, zaradi česar so tudi iz tega razloga neutemeljene pritožbene navedbe v zvezi s tekom roka za plačilo sodne takse.

12. Pritožnik v zvezi s posplošeno pritožbeno navedbo, da „_mora sodišče pritožniku pravilno vročiti plačilni nalog, da mu bo rok začel teči_“, ni navedel ničesar. Ne trdi, da mu plačilni nalog ni bil vročen, niti tega, da mu ne bi bil vročen pravilno. Višje sodišče se zato v zvezi s povsem nekonkretizirano pritožbeno navedbo ne bo posebej opredeljevalo.

13. Pritožnik s pritožbenimi razlogi ne more uspeti. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa (1. odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP). Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 121. členom ZFPPIPP ), je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.