Jedro

Okoliščina, da je oškodovanka kot tožilka v zakonitem roku 8 dni nadaljevala kazenski pregon zoper U.P., pa ne potrjuje, da je oškodovanka pravočasno nadaljevala kazenski pregon. Četrti odstavek 60. člena ZKP namreč govori o tem, da bi se oškodovanka kot tožilka morala sama na okrožnem državnem tožilstvu pozanimati, kaj se je zgodilo z njeno ovadbo in zatem ustrezno ukrepati v smislu prevzema kazenskega pregona.

Izrek

Pritožba pooblaščenke oškodovanke kot tožilke L.K. se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z napadenim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 3. točke prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s prvim odstavkom 437. člena in četrtim odstavkom 60. člena ZKP obtožni predlog oškodovanke kot tožilke L.K., vložen po pooblaščenki, dne 23. 5. 2018 zoper obdolženo U.P. zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), zavrglo. Po prvem odstavku 96. člena ZKP obremenjujejo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke drugega odstavka 92. člena tega zakona ter potrebni izdatki obdolžene, proračun.

2. Zoper ta sklep se je pritožila pooblaščenka oškodovanke kot tožilke iz vseh pritožbenih razlogov, s predlogom pritožbenemu sodišču, da njeni pritožbi ugodi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje iz napadenega sklepa pravilna in zakonita. Sodišče prve stopnje je namreč v obravnavani zadevi pravilno uporabilo četrti odstavek 60. člena ZKP, saj bi se morala oškodovanka kot tožilka na okrožnem državnem tožilstvu sama pozanimati, kaj se je zgodilo z njeno ovadbo in nato ustrezno ukrepati v smislu prevzema kazenskega pregona. Okrožno državno tožilstvo je s sklepom dne 10. 6. 2015 zavrglo kazensko ovadbo oškodovanke kot tožilke, ki jo je vložila dne 25. 4. 2014 zoper U.P., zaradi kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po prvem odstavku 122. člena KZ-1. Tak sklep je okrožno državno tožilstvo poskušalo vročiti oškodovanki kot tožilki dne 16. 6. 2015 in nato še dne 17. 6. 2015, na naslov, ki ga je sama navedla, vendar so se obe pošiljki vrnili z navedbo, da jih ni dvignila. Skoraj tri leta po zavrženju kazenske ovadbe je bil oškodovanki kot tožilki ponovno poslan sklep o zavrženju navedene kazenske ovadbe, ki ga je dvignila dne 15. 5. 2018 ter nato v roku 8 dni vložila subsidiarni obtožni predlog zoper U.P. 5. Okoliščina, da je oškodovanka kot tožilka v zakonitem roku 8 dni nadaljevala kazenski pregon zoper U.P., pa ne potrjuje, da je oškodovanka pravočasno nadaljevala kazenski pregon. Četrti odstavek 60. člena ZKP namreč govori o tem, da bi se oškodovanka kot tožilka morala sama na okrožnem državnem tožilstvu pozanimati, kaj se je zgodilo z njeno ovadbo in zatem ustrezno ukrepati v smislu prevzema kazenskega pregona. Dejstvo, da je sprejela s strani tožilstva sklep o zavrženju kazenske ovadbe šele dne 15. 5. 2018, torej po več kot dveh letih o zavrženju njene ovadbe, na pravočasnost prevzema kazenskega pregona ne more pozitivno vplivati. Oškodovanec kot tožilec, ki ni bil obveščen, da državni tožilec ni začel pregona lahko namreč poda svojo izjavo za nadaljevanje postopka pred pristojnim sodiščem v treh mesecih od dneva, ko je državni tožilec zavrgel ovadbo.

6. Upoštevaje zgoraj navedeno, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je zaključilo, da je subsidiarni obtožni predlog L. K. z dne 23. 5. 2018, prepozen, saj je vložen po preteku prekluzivnega in objektivnega trimesečnega roka iz četrtega odstavka 60. člena ZKP, ki izključuje kazenski pregon. Oškodovanka kot tožilka na podlagi zakasnele vročitve sklepa o zavrženju kazenske ovadbe v letu 2018 ne more znova pridobiti pravice, ki jo je s potekom objektivnega roka iz četrtega odstavka 60. člena ZKP, ki je potekel 10. 9. 2015, že izgubila.1 Zato izgubljene procesne pravice v kazenskem postopku ne more znova pridobiti.2

7. Iz navedenih razlogov pritožba pooblaščenke oškodovanke kot tožilke, ki se sicer pritožuje iz vseh pritožbenih razlogov, ki jih ne konkretizira, saj skuša le prepričati, da je bil prevzem kazenskega pregona oškodovanke kot tožilke dne 23. 5. 2018 pravočasen, ne more biti uspešna, saj v obravnavani zadevi tudi ne more biti govora o kršitvi pravice do pravnega varstva oškodovanke kot tožilke. Zato pritožbi pooblaščenke ni bilo mogoče ugoditi.

8. S tem je sklep utemeljen.

1 Mag. Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, člen 60/IV ZKP. 2 Sklep VSC Kp 107/2007.