Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Če se je dedič priglasil k dedovanju po zapustniku in ga je sodišče razglasilo za dediča, odgovarja za zapustnikove dolgove. Odstop dednega deleža v nadaljevanju zapuščinske obravnave v razmerju do upnika nima več vpliva, saj gre že za fazo delitve dediščinske skupnosti, ki se upnika ne tiče.
Pritožba zoper sklep z dne 24. 1. 2007 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba zoper sklep z dne 28. 2. 2007 se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
Dolžnik sam krije stroške pritožbenih postopkov.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 24. 1. 2007 povabilo dediče dolžnika G. M. M., Š. M. in G. A., da prevzamejo izvršilni postopek upnika J. j. in p. s. RS zoper dolžnika – zapustnika G. Z. ter odločilo, da se izvršilni postopek nadaljuje zoper vse tri dediče. S sklepom z dne 28. 2. 2007 je prvostopenjsko sodišče zavrnilo ugovor dolžnikov kot neutemeljenega ter odločilo, da dolžniki sami trpijo stroške ugovornega postopka.
Dediči (sedaj: dolžniki) se pritožili zoper oba sklepa.
O pritožbi zoper sklep z dne 24. 1. 2007: Dediči so vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). V pritožbi so navedli, da s sklepom ne soglašajo, saj so podani razlogi, ki preprečujejo izvršbo zoper nove dolžnike. V skladu s I. odst. 142. čl. Zakona o dedovanju (ZD) namreč dediči odgovarjajo le do višine vrednosti podedovanega premoženja. V zapuščinskem postopku je bilo po sodnem izvedencu D. S. ugotovljeno, da je zapuščina pasivna. Takšna cenitev je enakovredna morebitni cenitvi v izvršilnem postopku. Glede na ugotovljeno pasivnost pogoji za morebitno ugotavljanje odgovornosti dedičev niso izpolnjeni. Upnik R. S. ima v svojo korist že vknjiženo hipoteko na nepremičninah, vpisanih pri vl. št. ... in vl. št. ..., vse k.o. T. Z dovolitvijo nadaljevanja izvršilnega postopka zoper dediče dolžnika se le-tem povzročajo novi izvršilni stroški, ki jih ne morejo nikjer uveljavljati oz. jih vključevati v znesek, do katerega odgovarjajo. Dolžnikom tako ne preostane nič drugega, kot da čakajo, da se eden izmed upnikov poplača v izvršilnem postopku. Navedeno je skrajno nepravično zlasti do tretjega dolžnika, ki je svoj dedni delež odstopil prvi dolžnici in zaradi tega ni ničesar pridobil. Upnik na pritožbo ni odgovoril. Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno po I. odst. 208. čl. ZPP prekinjen postopek zaradi smrti dolžnika nadaljevalo z dolžnikovimi dediči, kot ti izhajajo iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju opr. št. D 89/2005 z dne 21. 9. 2005. Pritožbeno navajanje, da je zapuščina pasivna, da ima upnik Republika Slovenija na podedovanih nepremičninah hipoteko in da je nadaljevanje izvršbe zoper dediče nepravično iz razlogov nadaljnjih izvršilnih stroškov, zoper tretjega dediča pa še posebej, ker je svoj delež odstopil prvi dedinji, je brezpredmetno. Gre namreč za čisti procesni sklep, ki ga je sodišče izdalo, potem ko je pravilno ugotovilo, da obstojijo pogoji za izdajo sklepa po I. odst. 208. čl. ZPP. Sodišče prve stopnje je namreč prekinilo postopek izvršbe zoper pokojnega dolžnika Z. G. z dnem 6. 12. 2004, saj iz sklepa o dedovanju Okrajnega sodišča v Šentjurju pri Celju, opr. št. D 89/2005 z dne 21. 9. 2005, ki je postal pravnomočen dne 14. 10. 2005, izhaja, da je dolžnik umrl dne 6. 12. 2004. Iz istega sklepa o dedovanju izhaja tudi, da so bili pritožniki razglašeni za dediče po zakonu tako, da je M. M. G. dedovala do ? zapuščine, M. Š. in A. G. pa vsak do ? zapuščine. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno sklenilo, da ti dediči s pozivom sodišča, naj prevzamejo postopek, vstopijo v izvršilni postopek, ki je tekel zoper pok. Z. G. Tudi pritožbena navedba, da je tretji dedič A. G. odstopil svoj dedni delež prvi dedinji M. M. G., ni utemeljena. Iz sklepa o dedovanju opr. št. D 89/2005 je namreč jasno razvidno, da se je tudi tretji dedič (kot tudi druga dedinja Š.) priglasil k dedovanju. Kot dediče je zapuščinsko sodišče razglasilo vse tri dediče (G., Š. in G.). Odstop dednega deleža G. in Š. M. M. G. v nadaljevanju zapuščinske obravnave po 1. odst. 146. čl. ZD pa v razmerju do upnika nima vpliva in zato vsi trije dediči upniku odgovarjajo solidarno (tako tudi Višje sodišče v Ljubljani v zadevi opr. št. III Cp 761/2006 in Vrhovno sodišče Republike Slovenije v zadevi opr. št. II Ips 56/99 z dne 28. 10. 1999).
Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbo dedičev zavrniti kot neutemeljeno in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 24. 1. 2007 (353. čl. v zv. s 366. čl. in 2. točko 365. čl. ZPP v zv. s 15. čl. ZIZ).
O pritožbi zoper sklep z dne 28. 2. 2007: Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnikov po izteku roka zavrnilo kot neutemeljenega. Navedlo je, da ugovor ni bil obrazložen, saj dolžniki niso uveljavljali takšnih dejstev in niso predložili takšnih dokazov, iz katerih bi izhajalo, da obveznost do njih ne obstoji, saj v postopku niso izkazali, da bi kateremu koli upniku že poplačali dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. Navedbe, da je pokojni dolžnik dolgovano terjatev plačeval svoji ženi, pa niso relevantne, saj upnik v tej izvršilni zadevi ni žena pok. dolžnika.
Pritožniki so vložili pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. V ugovoru so navajali, da prehod obveznosti ni možen, ker je zapuščina pasivna in ker razpolagajo z informacijami, da je pokojni G. v izvršbi uveljavljane zneske plačeval svoji ženi kot zakoniti zastopnici mld. hčere N. G. Sodišče prve stopnje se o pasivnosti zapuščine ni izreklo. Dolžniki so za svoje navedbe predlagali tako listinske dokaze kot tudi zaslišanje prič, zato je njihov ugovor obrazložen. Doslej niso imeli možnosti uveljavljati kakršnih koli ugovorov. Priglašajo ugovorne stroške, ki jih naj skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi povrne upnik. Pritožbenemu sodišču predlagajo, da izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da odloči, da izvršba zoper dolžnike ni dopustna oz. da sklep razveljavi.
Upnik je vložil odgovor na pritožbo, v katerem je navedel, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo dejansko stanje, ga natančno obrazložilo ter pravilno uporabilo materialno pravo. Kršitve postopka niso podane. Dolžnik zgolj ponavlja ugovorne navedbe, glede katerih se je sodišče že izreklo. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je prvostopenjsko sodišče pravilno presodilo ugovorne navedbe kot brezpredmetne. Glede na to, da je sodišče druge stopnje zavrnilo pritožbo zoper sklep z dne 24. 1. 2007, s katerim je prvostopenjsko sodišče odločilo o vstopu dedičev v izvršilni postopek na pasivni strani, in je torej ta sklep pravnomočen, dediči sedaj nastopajo v vlogi dolžnikov z odgovornostjo, kot jo določa ZD. Sodišče prve stopnje ima prav, da lahko dediči kot dolžniki utemeljeno ugovarjajo le takrat, če dokažejo, da so poplačali (vsaj enega) upnika do višine vrednosti podedovanega premoženja.
Ugovor je obrazložen, le takrat, kadar so v njem navedena pravnorelevantna dejstva in dokazi, s katerimi se ta dejstva dokazujejo. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi izpodbijanega sklepa zato pravilno utemeljilo, katera so pravnorelevantna dejstva v konkretnem primeru, in sicer je tako dejstvo v tej fazi postopka lahko le izpolnitev obveznosti v skladu s I. odst. 142. čl. ZD. Sodišče druge stopnje glede na pritožbeno navedbo, da se prvostopenjsko sodišče ni izreklo o ugovornem zatrjevanju pasivne dediščine, le še dodaja, da pasivnost zapuščine pomeni, da so dolgovi večji od vrednosti podedovanega premoženja, vendar zapuščina vendarle obstaja. Zgoraj navedena določba ZD varuje upnike ravno v primeru pasivne zapuščine tako, da so dolžni poplačati upnike iz vsega svojega premoženja, ne zgolj podedovanega (pro viribus hereditatis; Karel Zupančič, Dedovanje z uvodnimi pojasnili, Uradni list Republike Slovenije, Ljubljana, 2002, str. 110), po vrsti, kakor prijavijo svoje terjatve, dokler se vrednost zapuščine ne izčrpa.
Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo tudi iz razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odst. 350. čl. ZPP). Ker pa ne tovrstnih ne s pritožbo uveljavljanih kršitev ni našlo, je bilo potrebno pritožbo v skladu s 353. čl. v zv. s 366. čl. in 2. točko 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zv. s 15. čl. ZIZ kot neutemeljeno zavrniti in potrditi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje z dne 28. 2. 2007. Dolžnik ni uspel z nobeno pritožbo, zato v skladu s I. odst. 154. čl. v zv. s I. odst. 165. čl. ZPP sam krije stroške obeh pritožbenih postopkov.