Jedro

Glede na okoliščino, da je od pravnomočne obsodbe minilo že več kot tri leta, obsojenec pa je izrečeno stransko denarno kazen tudi že v celoti poravnal, je po oceni pritožbenega sodišča potrebno soglašati z zaključki prvostopnega sodišča, da je obsojenec dovolj osebnostno urejen, da mu je mogoče zaupati, da predlaganega načina prestajanja zaporne kazni ne bo zlorabil in ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Ne glede na v pritožbi izpostavljeno težo storjenega kaznivega dejanja in zavržnost obsojenčevega ravnanja ter stopnjo njegove krivde, se namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča, glede na vse okoliščine obravnavane zadeve in že izpostavljeno, več kot triletno trajanje postopka od pravnomočnosti sodbe, izvršitev izrečene zaporne kazni v zaporno iz splošnih smotrov kazenskega prava, več ne kaže kot pravična in potrebna in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo pritožbo potrebno zavrniti kot neutemeljeno.

Izrek

Pritožba okrožne državne tožilke se zavrne kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se obsojenemu A. A. kazen eno leto in en mesec zapora izrečena s sodbo Okrožnega sodišča v Mariboru II K 22857/2019 z dne 28. 5. 2019, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru II Kp 22857/2019 z dne 6. 11. 2019, v skladu s 86. členom Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) izvrši tako, da obsojeni v obdobju dveh let od izvršljivosti sklepa opravi delo v splošno korist, brez nadomestila, pri čemer se en dan zapora nadomesti z dvema urada dela v splošno korist. V izrečeno kazen se všteje tudi čas odvzema prostosti, kot je sicer to natančneje navedeno v izreku izpodbijanega sklepa. Izvrševanja dela v splošno korist bo pripravil, vodil in nadzoroval pristojni organ na B., kateremu bo zadeva po pravnomočnosti sklepa v skladu s 181. členom Zakona o sodelovanju v kazenskih zadevah z državami članicami Evropske unije (v nadaljevanju ZSKZDČEU-1) in Okvirnim sklepom Sveta 2008/947/PNZ z dne 27. 11. 2008 o uporabi načela vzajemnega priznavanja sodb in pogojnih odločb zaradi zagotavljana nadzorstva nad spremljevalnimi ukrepi in alternativnimi sankcijami odstopljena v priznanje in izvršitev. Če obsojenec v celoti ali deloma ne bo izpolnjeval nalog, ki izvirajo iz dela v splošno korist, ali se bo izmikal stiku s svetovalcem oziroma drugače kršil obveznosti iz dela v splošno korist, lahko sodišče s sklepom odloči, da se izrečena kazen zapora izvrši v obsegu neopravljenega dela (deseti odstavek 86. člena KZ-1).

2. Zoper tak sklep se je zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in odločbe o kazenski sankciji pritožila okrožna državna tožilka s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog obsojenega zavrne in izrečeno kazen zapora izvrši oziroma, da sklep razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje.

3. Na pritožbo okrožne državne tožilke je podal pisni odgovor s številnimi prilogami pooblaščenec obsojenca s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbo okrožne državne zavrne kot neutemeljeno.

4. Pregled zadeve na pritožbeni stopnji je pokazal, da pritožba ni utemeljena. Kar se tiče pritožbenih navedb okrožne državne tožilke, da se pritožuje tudi zaradi odločbe o kazenski sankciji, je izpostaviti, da je sodba, s katero je bil obsojeni A. A. spoznan za krivega storitve očitanega mu kaznivega dejanja, za kar mu je bila izrečena kazen eno leto in en mesec zapora, pravnomočna, zaradi česar pritožba zoper odločbo o kazenski sankciji ni več mogoča. Kar se tiče pritožbenih navedb v smeri, da je prvostopno sodišče zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje, saj je pri svoji odločitvi premalo upoštevalo težo in zavržnost storjenega kaznivega dejanja, ki ga je obsojenec izvršil iz koristoljubnosti, pri čemer sodišče navedb obsojenca tudi ni preverjalo in ni pribavilo izpiska iz kazenske evidence iz B. in C., prav tako pa tudi ni preverjalo, ali držijo obsojenčeve navedbe o urejenem družinskem življenju ter skrbi za pastorko in opravljanju dela voznika ter okoliščine, da je obsojenec vpisan v višjo šolo v B., pa pritožbeno sodišče dodaja, da je vse navedeno v prilogi odgovora na pritožbo sodišču predložil obsojenčev pooblaščenec, vključno s potrdilom o obsojenčevi zaposlitvi, kar nedvomno kaže na utemeljenost odločitve prvostopnega sodišča. Ob navedenem pa je, glede na okoliščino, da je od pravnomočne obsodbe minilo že več kot tri leta, obsojenec pa je izrečeno stransko denarno kazen tudi že v celoti poravnal, po oceni pritožbenega sodišča potrebno soglašati z zaključki prvostopnega sodišča, da je obsojenec dovolj osebnostno urejen, da mu je mogoče zaupati, da predlaganega načina prestajanja zaporne kazni ne bo zlorabil in ne bo več ponavljal kaznivih dejanj. Ne glede na v pritožbi izpostavljeno težo storjenega kaznivega dejanja in zavržnost obsojenčevega ravnanja ter stopnjo njegove krivde, se namreč tudi po oceni pritožbenega sodišča, glede na vse okoliščine obravnavane zadeve in že izpostavljeno, več kot triletno trajanje postopka od pravnomočnosti sodbe, izvršitev izrečene zaporne kazni v zaporno iz splošnih smotrov kazenskega prava, več ne kaže kot pravična in potrebna in ker pritožba tudi v ostalem, glede odločilnih dejstev ne navaja ničesar, kar bi lahko vplivalo na pravilnost zaključkov prvostopnega sodišča, je bilo pritožbo potrebno zavrniti kot neutemeljeno.

5. Glede na navedeno je torej pritožbeno sodišče odločilo, kot izhaja iz izreka tega sklepa.