Jedro

V nepravdnem postopku zaradi ureditve razmerij med solastniki interes nasprotnega udeleženca, ki sicer obstaja – da bi se razmere pri uporabi solastne nepremičnine uredile – ni bil uresničen. Neuspešna (zavrnjena) zahteva za sodno varstvo je okoliščina, zaradi katere uporaba določila o tem, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, ne pride v poštev. Odločiti je potrebno po krivdnem načelu – udeleženec, ki stroške povzroči po svoji krivdi ali nastanejo po naključju, ki se je njemu primerilo, jih je dolžan drugemu udeležencu povrniti.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

II. O stroških pritožbenega postopka bo določeno s končno odločbo.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je prvostopenjsko sodišče – po tem, ko je s posebnim sklepom predlog za ureditev razmerij med solastnikoma zavrnilo – odločilo o stroških postopka. Odločeno je, da je predlagatelj dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka v višini 1.411,13 EUR.

2. Pritožuje se predlagatelj. Uveljavlja vse tri, s prvim odstavkom 338. čl. Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) predvidene pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepa tako, da vsak udeleženec trpi svoje stroške postopka, podredno pa razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglaša stroške pritožbenega postopka. Opozarja, da se sodišče sklicuje na 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki ima generalno določbo, da v nepravdnem postopku vsak udeleženec krije svoje stroške postopka. Odločeno je v nasprotju s to določbo. Na peti odstavek tega določila, ki obravnava povrnitev stroškov, se sodišče niti ne sklicuje. Opozarja tudi na neobrazloženost višine priznanih stroškov. Iz obrazložitve nista razvidna niti način niti metoda ugotavljanja nasprotnemu udeležencu nastalih stroškov, zato se odločitve ne da preizkusiti. Ker vrednost predmeta ni določena, določiti pa je ni mogoče niti po določbah 21. čl. Zakona o odvetniški tarifi (v nadaljevanju ZOdvT), bi bilo vrednost treba določiti po prostem preudarku, ob upoštevanju vseh okoliščin primera. Opozarja, da je višina stroškov glede na okoliščine konkretnega primera bistveno previsoka. Sodišče bi moralo obrazložiti tudi okoliščine, ki so v konkretnem primeru botrovale odločitvi o vrednosti spora, pa tega ni storilo. Tako glede temelja kot višine je obrazložitev nedosledna in pomanjkljiva, zato je podana absolutna bistvena kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. čl. ZPP. Odločitve se ne da preizkusiti.

3. Nasprotni udeleženec je na pritožbo odgovoril. Sklicuje se na sklepa VSL I Cp 499/2010 in I Cp 1291/2014 in meni, da je zaradi predlagateljevega neuspeha v postopku treba upoštevati načelo krivde. Zaradi zavrnitve predloga do ureditve razmerja ni prišlo in nasprotni udeleženec od postopka nima nobene koristi. Pritrjuje, da se iz sklepa ne da razbrati vrednosti spornega predmeta, ki jo je sodišče vzelo za podlago svoji odločitvi; je pa argumentirano, da se je sodišče oprlo na predlagateljev predlog za izdajo dopolnilnega sklepa z dne 1.10.2014, v katerem so stroški specificirani. Ker se je sodišče pri odmeri stroškov po prostem preudarku oprlo in sklicevalo na predlog nasprotnega udeleženca, je izpodbijani sklep mogoče preizkusiti in ni obremenjen z absolutno bistveno kršitvijo postopka. Predlaga zavrnitev pritožbe in zahteva povrnitev stroškov pritožbenega postopka.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Predlagatelj utemeljeno opozarja na pomanjkljivo obrazložitev odločitve, tako po temelju kot po višini. Po temelju je odločitev mogoče preizkusiti, saj je oprta na odločilno dejstvo, da je bil predlog za ureditev razmerja med solastnikoma zavrnjen. Pomanjkljivost je zgolj v tem, da prvostopenjsko sodišče navaja zgolj 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku in se ne sklicuje na peti odstavek tega zakonskega določila. Ker do ureditve razmerja ni prišlo, nasprotni udeleženec od postopka nima nobene koristi. Njegov interes, ki sicer obstaja – da bi se razmere pri uporabi solastne nepremičnine uredile – ni bil uresničen. V takem primeru splošno določilo o tem, da udeleženci krijejo vsak svoje stroške postopka, ne pride v poštev, saj o zadevi ni bilo meritorno odločeno in torej namen postopka ni bil uresničen. Pravna podlaga za odločitev je peti odstavek 35. čl. Zakona o nepravdnem postopku, ki uveljavlja krivdno načelo. Udeleženec, ki stroške povzroči po svoji krivdi ali nastanejo po naključju, ki se je njemu primerilo, jih je dolžan drugemu udeležencu povrniti. Neuspešna (zavrnjena) zahteva za sodno varstvo je taka okoliščina.

6. Neobrazloženosti višine priznanih stroškov pa v pritožbenem postopku ni mogoče sanirati. Pritožba pravilno opozarja, da se sodišče ni izreklo niti o vrednosti predmeta, od katere je stroške obračunavalo, niti o vrsti stroškov, ki jih je priznalo. Ker vrednost predmeta ni bila napovedana, tudi iz spisovnih podatkov ni mogoče sklepati, kakšna bi lahko bila. Pritožba utemeljeno opozarja, da jo v primeru, ko na predpisan način ni ugotovljiva, sodišče določi po prostem preudarku (21. in 22. čl. ZOdvT). Ker razlogov o tem ni, odločitve ni mogoče preizkusiti.

7. Nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo navaja, da je sodišče očitno sledilo njegovemu predlogu za odmero stroškov iz vloge z dne 1.10.2014 in je odločitev preverljiva s pomočjo te vloge. Ni mu mogoče pritrditi, kajti tudi na tej listini sodišče ni označilo priznanih stroškov ali črtalo neutemeljeno priglašene stroške. Predlagatelju ta vloga tudi vročena ni bila. V takih okoliščinah sklicevanje na to, da so odmerjeni stroški, ki jih je nasprotni udeleženec imel in sklicevanje na materialni predpis (Odvetniška tarifa) ne zadostuje za preizkus odločitve. Odločitev je zato razveljavljena (354. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku).

8. V ponovljenem postopku naj sodišče prve stopnje po tem, ko bo vlogo z dne 1.10.2014 predlagatelju vročilo – gre za priglasitev stroškov po zaključku postopka izven naroka – ponovno odloči o stroških postopka. Opredeli naj se do vrednosti, ki je podlaga za izračun stroškov in stroške specificirano navede ter argumentira z materialnopravnimi določili.

9. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. čl. ZPP v zvezi s 37. čl. Zakona o nepravdnem postopku.