Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine po neuspešni drugi javni dražbi je zadnji v nizu procesnih dejanj. Da ga sodišče prve stopnje lahko izda, morajo biti zakonito izvedene predhodne faze postopka.
Sodišče prve stopnje bi moralo o nadaljevanju prekinjenega postopka izdati sklep.
Pritožbi se ugodi in se razveljavi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.
1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom ustavilo izvršbo na nepremičnini parc. št. 755/2 in 755/3 k.o. .... Ugotovilo je, da je za 21. 12. 2017 razpisalo drugi prodajni narok, vendar se ni priglasil noben ponudnik. Upnik obdrži zastavno pravico na nepremičninah za zavarovanje terjatve.
2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo dolžnik iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da sodišče zaradi prekinitve postopka sploh še ni pravilno in zakonito izvedlo prvega naroka ter ne drugega naroka za prodajo nepremičnin. Prva javna dražba 20. 5. 2016 je bila v času, ko je bil postopek prekinjen po zakonu (organ je o tem odločil s sklepom o prekinitvi postopka). Sodišče bi moralo šteti izvršilno dejanje izvedba prve javne dražbe kot neopravljeno. Odredba o razpisu druge javne dražbe je v nasprotju s predhodno pravnomočno odločitvijo istega sodišča o prekinitvi postopka z dne 15. 7. 2016 in z drugimi listinami (sklep Višjega sodišča v Celju I Ip 236/2016 z dne 30. 6. 2016 in drugi). Posledično druga javna dražba ni bila pravilno in zakonito izvedena, kar kaže, da je nepravilen in nezakonit izpodbijani sklep. Dolžnik želi, da se izvršilni postopek sprovede pravilno in zakonito, skladno z ZIZ, ter se nepremičnina proda na javni dražbi in upnik poplača. 3. Sodišče prve stopnje je vročilo pritožbo upniku po pooblaščencu.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine po neuspešni drugi javni dražbi je zadnji v nizu procesnih dejanj. Da ga sodišče prve stopnje lahko izda, morajo biti zakonito izvedene predhodne faze postopka. Dolžnik utemeljeno navaja, da prvi narok za prodajo nepremičnin 20. 5. 2016 in odredba o prodaji 15. 4. 2016 nista bila izdana v zakonito izvedenem postopku. Ta je bil prekinjen po zakonu 5. 10. 2015 zaradi prenehanja upnika s pripojitvijo novemu upniku. V uvodu odredbe o prodaji z dne 15. 4. 2016 in na prvem dražbenem naroku 20. 5. 2016 je sodišče prve stopnje sicer navedlo oba upnika, vendar to ni zadoščalo in bi moralo o nadaljevanju prekinjenega postopka izdati sklep1. Izdalo ga je 15. 7. 2016, po njem pa ni ponovilo v času prekinitve postopka od 5. 10. 2015 do 15. 7. 2016 opravljenih izvršilnih dejanj, temveč je vodilo postopek, kot da so bila v času prekinitve opravljena procesna dejanja pravilna. To ne drži in dolžnik utemeljeno navaja, da v času prekinitve postopka sodišče prve stopnje v skladu z drugim odstavkom 207. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ ne bi smelo opravljati nobenih procesnih dejanj. Roki, ki so zaradi prekinitve postopka nehali teči, začnejo v skladu s četrtim odstavkom 208. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ teči za prizadeto stranko v celoti znova od dneva, ko ji sodišče vroči sklep o nadaljevanju postopka. Dolžnik utemeljeno uveljavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ. Sodišče druge stopnje je ugotovilo, da glede na naravo, zlasti zaradi zagotavljanja pravice do pritožbe po 25. členu Ustave RS, ne more samo odpraviti kršitve postopka. Ugodilo je pritožbi dolžnika in razveljavilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (prvi odstavek 354. člena ZPP v zvezi s 3. točko 365. člena ZPP in 15. členom ZIZ).
6. V nadaljevanju naj sodišče prve stopnje ponovi izvršilna dejanja prodaje nepremičnin. Preveri naj tudi novo pooblastilo upnikovega pooblaščenca.
1 Sklep sodišča druge stopnje v tej zadevi I Ip 236/2016, ki se sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 403/2010, sklep VSC II Ip 266/2013, sodba VDSS Pdp 1673/2014.