25. 4. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Rastka Plohla, Miklavž na Dravskem polju, in drugih, na seji 25. aprila 2018

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti Zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij (Uradni list RS, št. 55/92, 7/93, 31/93 in 1/96) in Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (Uradni list RS, št. 30/98, 12/99 in 79/01) ter ustavnosti Uredbe o pripravi programa preoblikovanja in o izvedbi posameznih načinov lastninskega preoblikovanja podjetij (Uradni list RS, št. 13/93, 45/93, 55/93, 6/94, 43/94, 68/94) in Uredbe o izdaji, razdelitvi in uporabi lastniških certifikatov (Uradni list RS, št. 40/93, 72/93, 17/94, 47/94, 8/95, 69/95, 51/96 in 47/97) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudniki izpodbijajo v izreku tega sklepa navedene akte. Zatrjujejo, da so v neskladju s 3., 14., 33. in 69. členom Ustave, s 17. členom Splošne deklaracije človekovih pravic (Človekove pravice, Zbirka mednarodnih dokumentov, I. del, Univerzalni dokumenti, Društvo za ZN za Republiko Slovenijo, Ljubljana 1995, str. 1) in s 1. členom Prvega protokola h Konvenciji o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – EKČP). Svoj pravni interes utemeljujejo z lastništvom "nasilno odvzete družbene lastnine kot ukradenega blaga" in državljanstvom Republike Slovenije. Predlagajo, naj Ustavno sodišče odloči, da "je bil postopek odvzema družbene lastnine, njeno podržavljanje, lastniško preoblikovanje ter nadaljnja preprodaja tretjemu neustavno dejanje in zato za nas državljane neveljavno."

2.Zakon o lastninskem preoblikovanju podjetij (v nadaljevanju ZLPP) je z uveljavitvijo Zakona o zaključku lastninjenja in privatizaciji pravnih oseb v lasti Slovenske razvojne družbe (v nadaljevanju ZZLPPO) prenehal veljati z izjemo posameznih določb, navedenih v drugem do petem odstavku 63. člena ZZLPPO. Ustavno sodišče praviloma presoja le veljavne predpise. Na podlagi 47. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS) lahko presoja neveljavne predpise, če niso bile odpravljene posledice protiustavnosti in nezakonitosti.

3.Za veljavne predpise velja, da lahko pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj.

4.Iz navedb pobudnikov izhaja, da izražajo splošno nestrinjanje z lastninskim preoblikovanjem in s povezanimi postopki privatizacije. To ne utemelji konkretnosti njihovega pravnega interesa. Interes, ki se izraža v splošni skrbi za ustavnost in zakonitost predpisov, pa za vložitev pobude po ustaljeni ustavnosodni presoji ne zadošča, saj gre za splošen in ne za konkreten interes (glej na primer sklep Ustavnega sodišča št. U-I-200/01 z dne 18. 3. 2004). Ta prav tako ne zadošča za izkaz pravovarstvene potrebe, ki jo je po ustaljeni ustavnosodni presoji treba izkazati za presojo neveljavnih predpisov. ZLPP v razveljavljenem delu tudi ni učinkoval neposredno. Ustavno sodišče je v sklepu št. U-I-174/05 z dne 13. 12. 2007 (Uradni list RS, št. 122/07, in OdlUS XVI, 87) sprejelo stališče, da se lahko tudi v primerih, ko se s pobudo zahteva presoja ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa, ki je bodisi prenehal veljati že pred vložitvijo pobude bodisi po vložitvi pobude, pobuda vloži šele po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. Tudi iz razlogov, navedenih v citiranem sklepu, pobudniki ne izkazujejo pravovarstvene potrebe iz 47. člena ZUstS za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanega predpisa.

5.Glede na navedeno pobudniki niso izkazali pravnega interesa oziroma pravovarstvene potrebe za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijanih predpisov. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrglo.

6.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica