Jedro

AO - plus zavarovanje je prostovoljno življenjsko zavarovanje, ki varuje voznika in je omejeno na pravno priznane škode, ki jih utrpi voznik zaradi telesnih poškodb s tem, da je odškodnina za strah izključena, saj je to izrecno navedeno v 3. odst. 3. člena.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi tako, da se sodba sodišča prve stopnje v ugodilnem delu v prvem odstavku s p r e m e n i tako, da se tudi zahtevek za plačilo negmotne škode za strah v znesku 600.000,00 SIT z obrestmi zavrne ter je tako dolžna toženka tožniku plačati odškodnino v znesku 6.750.000,00 SIT z obrestmi, kot je to določno opredeljeno v 1. odstavku izreka sodbe; sicer se pritožba zavrne in v nespremenjenem, a izpodbijanem obsegu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti 30.400,00 SIT pritožbenih stroškov, v 15-ih dneh, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 17.1.2006 dalje do plačila.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo v pretežni meri tožbenemu zahtevku tožeče stranke ugodilo in toženi stranki naložilo, da plača tožniku odškodnino v znesku 7.350.000,00 SIT z obrestmi kot je to določno opredeljeno v izreku in mu plačuje mesečno rento v znesku 51.000,00 SIT od 1.2.2002 do 31.12.2002 in v znesku 54.000,00 SIT od 1.1.2003 dalje, zapadlo rento z zamudnimi obrestmi pa po obrestni meri, določeni z zakonom, od vsakega zapadlega obroka mesečne rente 5. dne v mesecu, v 15-ih dneh po izdaji sodbe, dospevajočo rento pa vsakega 5. dne v mesecu za tekoči mesec, da ne bo izvršbe. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Toženi stranki je naložilo, da tožniku povrne 613.336,00 SIT pravdnih stroškov z obrestmi, v 15-ih dneh.

Tožena stranka se je zoper sodbo pritožila. Meni, da je odločitev nepravilna, kolikor je sodišče prve stopnje prisodilo tožniku materialno škodo in odškodnino za strah, strah po pogojih za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb 97, ni krit, tudi ne materialna škoda, z izjemo stroškov za nagrobnik ter pogrebnih stroškov. Renta je materialna škoda, kar ni krito po navedenih pogojih, kritje materialne škode je, kot že rečeno, z dvema izjemama, izključeno. Pogoji so pogodbena določila, del zavarovalne pogodbe, veljajo in vežejo obe pogodbeni stranki tako, kot so zapisana. Sodišče je preširoko tolmačilo pogodbena določila, zapisana v 1. čl. navedenih pogojev. Materialno pravo je zmotno uporabljeno in sodba v izpodbijanem obsegu nezakonita, zato pritožbenemu sodišču predlaga, da jo tako spremeni, da se v delu, kjer je razsojeno o rentnem zahtevku tožeče stranke, tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno v tem delu sodba razveljavi in vrne zadeva v ponovno sojenje sodišču prve stopnje. Priglaša stroške sodne takse za pritožbo.

Pritožba je delno utemeljena.

Pravno stališče tožene stranke, da Pogoji za zavarovanje voznika za škodo zaradi telesnih poškodb (AO - plus 97, v nadaljevanju Pogoji) izključujejo povrnitev premoženjske škode, je zmotno. V 1. čl. je namreč navedeno, da se zavarovalnica zaveže povrniti pravno priznano škodo, ki jo zaradi telesnih poškodb v prometni nesreči (med vožnjo) z zavarovanim vozilom utrpi upravičenec, v primeru smrtne nezgode upravičenca pa povrne zavarovalnica škodo zaradi smrti njegovim svojcem. Kot pravno priznano škodo pa pogoji v uvodnih določbah opredeljujejo škodo, katere povračilo bi lahko zahteval upravičenec ob polni odgovornosti povzročitelja. Če bi bila res vsa premoženjska škoda izključena, ne bi pogoji v 3. odst. 2. čl. opredeljevali škode zaradi pogrebnih stroškov, ki se obračuna v pavšalu, to je materialne škode. Iz določb Pogojev ni mogoče zaključiti, kar trdi pritožba, in sicer, da materialna škoda ni krita, z izjemo stroškov za nagrobnik ter pogrebnih stroškov. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugodilo tudi zahtevku za povrnitev gmotne škode zaradi telesnih poškodb - za tujo pomoč v času zdravljenja, stroške zdravljenja in pojačano prehrano (skupaj 150.000,00 SIT z obrestmi) ter zaradi plačila rente zaradi izgube dohodka (193. in 195. čl. Zakon o obligacijskih razmerjih - ZOR, ta zakon se za razmerja, nastala pred uveljavitvijo novega Obligacijskega zakonika, še uporablja - 1060. čl. OZ). Pritrditi pa je pritožbi, da tako imenovano AO - plus zavarovanje ne krije odškodnine za strah, saj je to izrecno navedeno v 3. odst. 3. člena. Gre za prostovoljno življenjsko zavarovanje, ki varuje voznika, tudi v primeru malomarnosti in je omejeno na pravno priznane škode, ki jih utrpi voznik zaradi telesnih poškodb, kot to izhaja iz Pogojev, s tem, da je odškodnina za strah izključena. Sodišče prve stopnje je določbe Pogojev v tem obsegu zmotno presodilo, materialno pravo zato delno zmotno uporabilo in je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo tako, da se sodba sodišča prve stopnje v ugodilnem delu glede odškodnine za strah v znesku 600.000,00 SIT tako spremni, da se v tem obsegu tožbeni zahtevek zavrne, sicer pa pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo v preostalem izpodbijanem, a nespremenjenem ugodilnem delu sodbo sodišče prve stopnje (353. in 4. tč. 358. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP), saj tudi kršitev, ki jih upošteva po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP) ni zasledilo.

Delna sprememba sodbe na oceno uspeha pravdnih strank v postopku ni vplivala, zato sodišče druge stopnje v stroškovno odločbo ni poseglo, je pa tožena stranka glede na uspeh s pritožbo upravičena do povrnitve pritožbenih stroškov v znesku 30.400,00 SIT za sodno takso (Tar. št. 1 in 3 Zakona o sodnih taksah ter 154. in 165. čl. ZPP).