Jedro

Utemeljen je očitek predlagatelja, da je sodišče prve stopnje nepravilno porazdelilo preživninsko breme med udeleženca postopka. Povprečni mesečni dohodek predlagatelja je 1.830 EUR, medtem ko je preživninsko zmožnost nasprotne udeleženke prvo sodišče ocenilo na 1.500 EUR, kar predstavlja približno za 20 % nižji dohodek od dohodka predlagatelja. Res je na nasprotni udeleženki breme oskrbe in vzgoje otroka ter je preživninska zavezanka za še enega otroka, vendar ni mogoče mimo dejstva, da ima predlagatelj pogoste stike z otrokom ter je v celoti obremenjen tako s časovnega kot s finančnega vidika s prehajanjem otroka med staršema, zato bi po mnenju pritožbenega sodišča moral predlagatelj pokrivati le 55 % ugotovljenih potreb otroka.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v prvem odstavku I. točke izreka spremeni tako, da se glasi: „Predlagatelj je dolžan za preživljanje mld. A. A. plačati še razliko preživnine v višini 1.007,30 EUR, od vključno novembra 2020 dalje pa je dolžan plačevati preživnino v višini 195 EUR mesečno“.

II. V ostalem se pritožba zavrne ter se v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Nasprotna udeleženka je dolžna predlagatelju v roku 15 dni povrniti stroške pritožbenega postopka v višini 45,58 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom predlagatelju naložilo, da je kot oče dolžan za preživljanje mladoletnega A. plačati že zapadlo razliko preživnine od maja 2019 do oktobra 2020, v zneskih, razvidnih iz I. točke izreka, od vključno novembra 2020 dalje pa plačevati preživnino v višini 240 EUR mesečno. Kar je nasprotna udeleženka zahtevala več (določitev preživninske obveznosti na 350 EUR), je zavrnilo (II. točka izreka). Za znesek 100 EUR mesečno je postopek ustavilo (III. točka izreka) ter sklenilo, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka (IV. točka izreka).

2. Zoper I. in IV. točko izreka sklepa se iz vseh razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, pritožuje predlagatelj. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi ter izpodbijani sklep spremeni tako, da zavrne predlog nasprotne udeleženke nad zneskom 90 EUR, podredno pa, da zadevo vrne v ponoven postopek sodišču prve stopnje.

Navaja, da pri nasprotni udeleženki biva njen novi partner, zaradi česar bi se morali stanovanjski stroški deliti na štiri člane gospodinjstva, ter v dokaz prilaga fotografijo napisa na zvoncu stanovanja nasprotne udeleženke, na katerem je poleg njenega naveden tudi priimek novega partnerja.

Glede ugotovljenih razmer na njegovi strani opozarja, da bi moralo sodišče upoštevati njegov dohodek iz naslova popoldanske dejavnosti v višini, kot izhaja iz javnih listin. Sodišče nima ustreznih znanj za oceno stroškov poslovanja, saj je npr. menjava gum odvisna od prevoženih kilometrov in načina vožnje, zato je neutemeljen zaključek sodišča, da gum ni potrebno menjati vsako leto. Sodišče pri oceni njegovih zmožnosti ni upoštevalo, da odplačuje kreditne obveznosti po dveh kreditih. En kredit je za opravljanje dejavnosti in torej nujen strošek, ki ga je potrebno upoštevati.

Glede ugotovljenih preživninskih razmer na strani nasprotne udeleženke predlagatelj navaja, da bi moralo sodišče poleg prihodkov, ki jih nasprotna udeleženka črpa iz računa družbe v višini 1.500 EUR, prišteti še osebni dohodek v višini 350 EUR oziroma dohodek za polni delovni čas v višini najmanj 700 EUR.

Bivanjski stroški in stroški otroka so ocenjeni previsoko. Sodišče je pri bivanjskih stroških nasprotne udeleženke in otroka neutemeljeno upoštevalo celotno višino najemnine v znesku 560 EUR. Četudi višina subvencije kot oblika socialne pomoči države ne bi vplivala na določitev preživnine, pa bistveno vpliva na materino preživninsko sposobnost. Previsoka je ocena stroška garderobe za 4-letnega otroka v višini 60 EUR mesečno. Previsoko je ocenjen tudi mesečni strošek za razvedrilo, športne dejavnosti in pripomočke v višini 60 EUR, od tega kar 20 EUR za nakup daril ob rojstnih dnevih prijateljev. Otrokovi stroški so največ 330 EUR, in sicer 120 EUR bivanjski strošek, 120 EUR stroški prehrane, higienskih pripomočkov, frizerja, lekarne in čistil, 40 EUR strošek garderobe ter 50 EUR stroški za razvedrilo, športne aktivnosti, darila in drugi enkratni stroški. Sicer pa vse stroške, ki jih je navedla nasprotna udeleženka, plačuje njena družba in ne ona.

Sodišče je neutemeljeno ocenilo, da delež predlagatelja za preživljanje otroka znaša 65 %, delež nasprotne udeleženke pa 35 %. Predlagatelj ocenjuje in trdi, da oba prispevata enako, to je 50 %. Zmotna je tudi ugotovitev sodišča, da otrok preživi le 30 % časa s predlagateljem. Pri predlagatelju je namreč dvakrat na teden popoldan ter vsak drugi vikend od petka popoldan do nedelje zvečer, zaradi česar bi bila utemeljena ocena najmanj 45 %.

Glede dosedanjega očetovega prispevka je sodišče neutemeljeno upoštevalo le 10 EUR mesečno za otrokova oblačila.

Ker nasprotna udeleženka v večjem delu zahtevka ni uspela, bi morala v celoti predlagatelju povrniti stroške postopka, tako stroške postopka na prvi, kot tudi na drugi stopnji.

3. Nasprotna udeleženka je na pritožbo predlagatelja odgovorila ter predlaga njeno zavrnitev.

Nasprotna udeleženka soglaša, da so v času odločanja o višini preživnine njeni prejemki znašali toliko, kot jih je ugotovilo sodišče, tudi upoštevaje dvige in nakupe s poslovno kartico, saj so porabljena sredstva odraz njenih potreb, tako zase kot za preživljanje obeh mladoletnih otrok. Novi partner živi s predlagateljico in njenima otrokoma od 17. 11. 2020 dalje, kar je že po odločitvi sodišča prve stopnje. Poudarja, da predlagatelj ignorira dejstvo, da je nasprotna udeleženka dolžna preživljati še enega mladoletnega otroka. Odločba o zavrnitvi subvencije je bila zaradi zamujenega roka odpravljena, vendar pa je bilo v ponovljenem postopku ugotovljeno, da nasprotna udeleženka ne izpolnjuje več pogojev za subvencionirano najemnino, saj se je metodologija ugotavljanja premoženjskega stanja v zadnjem letu spremenila in po novi metodologiji nasprotna udeleženka malenkostno presega premoženjski cenzus za pridobitev pravice do subvencionirane najemnine.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pri določitvi preživnine za otroka udeležencev postopka je sodišče prve stopnje pravilno izhajalo iz določb 183., 189., 190. in 196. člena Družinskega zakonika, v nadaljevanju DZ, ki jih je v bistvenem povzelo v 10. točki obrazložitve izpodbijanega sklepa.

6. Prvostopenjsko sodišče je skrbno in natančno presodilo vprašanje predlagateljevih preživninskih zmožnosti in te ocene pritožbene navedbe v ničemer ne omajajo. Pritožbeno sodišče se strinja s prvim sodiščem, da predlagateljev dohodek iz naslova popoldanske samostojne dejavnosti posojanja avtomobilov oziroma rent-a-car znaša približno 450 EUR mesečno, čeprav iz uradnih podatkov (priloga C28) izhaja, da navedeni dohodek znaša 273 EUR, vendar pa gre, kot je to pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, za obračunsko kategorijo, saj predlagatelj kot samostojni podjetnik ni davčni zavezanec in gre za pavšalno odmero dobička. Kot izhaja iz neprerekanih ugotovitev sodišča prve stopnje ima predlagatelj v lasti vozila Citroen C3, Citroen C4, tri vozila Opel Corsa ter vozilo Volkswagen Passat, ki so namenjena za potrebe popoldanske dejavnosti. Da bi v povprečju z vsakim vozilom zaslužil mesečno le 39 EUR je malo verjetno, zato je prepričljivejša ocena sodišča prve stopnje, da je predlagateljev dohodek iz tega naslova vsaj od 400 do 500 EUR mesečno. Če so nekatera vozila zaradi upada števila strank postala nerentabilna, bi bilo logično, da bi predlagatelj katero izmed vozil prodal, in ne najemal kredita za nakup novega vozila. Res mesečna kreditna obveznost, ne glede na nujnost, namen in razlog kredita, dejansko zmanjšuje razpoložljiva sredstva predlagatelja in s tem bistveno znižuje njegovo sposobnost preživljanja, vendar pa po ustaljeni sodni praksi kredit, ki ga je predlagatelj najel bodisi v namen popoldanske poslovne dejavnosti bodisi zaradi pokritja potreb nasprotne udeleženke, na znižanje njegove preživninske obveznosti ne more vplivati. Kreditna obveznost preživninskega zavezanca bi se lahko upoštevala le v primeru, če bi preživninski zavezanec najel kredit zaradi reševanja stanovanjskega problema, česar pa v konkretnem primeru ne zatrjuje. Če je, kot navaja predlagatelj v pritožbi, menjava gum odvisna od prevoženega števila km in načina vožnje, ob sočasnem zatrjevanju, da ima glede na trenutno stanje gospodarstva manj strank, kar seveda pomeni manj prevoženih km, je jasno, kot je to ugotovilo sodišče prve stopnje, da predlagatelju vsako leto ni potrebno menjati gum na vseh vozilih.

7. Pritožbena navedba glede ugotavljanja preživninskih razmer na strani nasprotne udeleženke, da mora starš poskrbeti in storiti vse potrebno, da zagotovi sredstva za preživljanje otrok, velja tudi zanj.

8. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke v višini 1.500 EUR mesečno. Gre namreč za oceno, kakšen dohodek bi nasprotna udeleženka lahko glede na svoje zmožnosti in sposobnosti prejemala kot direktorica družbe, katere edina družbenica je in kjer je tudi zaposlena, ob ugotovitvi, da v družbi dela polni delovni čas ter ima zaposlene še štiri osebe. Tudi po presoji pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v izvedenem dokaznem postopku ni imelo podlage za zaključek, kot ga ponuja predlagatelj, da bi bile preživninske zmožnosti nasprotne udeleženke še višje, kot jih je ugotovilo sodišče prve stopnje.

9. Predlagatelj izpodbija preživninske potrebe, ki se nanašajo na stroške garderobe, razvedrila, športne dejavnosti in pripomočkov. Po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje ni priznalo nobenega stroška, ki bi otroku nastajal neutemeljeno in v obsegu, ki bi bil glede na zmožnosti zavezanca priznan v previsokem znesku. Določanje preživnine je rezultat vrednotenja in ni matematično opravilo. Sodišče je ustrezno ovrednotilo potrebe mladoletnega otroka za strošek garderobe, kot tudi stroške za razvedrilo, športne dejavnosti in pripomočke. Obseg potreb, ki se upošteva, namreč raste z višino sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje in obratno.

10. Preživnina za mladoletnega otroka se določi v denarju, zato ni mogoče upoštevati pritožbene navedbe, da je predlagatelj otroku kupoval obleko in obutev, izven zneska, ki mu ga je v okviru dogovora oziroma poznejše odobritve nasprotne udeleženke upoštevalo sodišče prve stopnje. Sodna praksa je namreč že večkrat poudarila, da mora biti finančni okvir preživljanja otroka vnaprej znan in stabilen, da lahko tisti od staršev, pri katerem otrok živi, ve, koliko sredstev ima na voljo in bo z njimi uspel pokriti vse otrokove potrebe.

11. Predlagatelj je kot nov dokaz v zvezi s trditvami o številu članov gospodinjstva nasprotne udeleženke predložil fotografijo napisa na zvoncu stanovanja nasprotne udeleženke. Navedeni dokaz ne predstavlja dopustne pritožbene novote. Tudi za tovrstne postopke namreč velja, da sodišče v sporu odloči po stanju ob zaključku obravnave, saj le to stanje zajemajo časovne meje pravnomočnosti. Nasprotna udeleženka je v odgovoru na pritožbo navedla, da se je novi partner priselil k njej že po izdaji sklepa sodišča prve stopnje (17. 11. 2020), zaradi česar bi bila navedena spremenjena okoliščina lahko kvečjemu razlog za izdajo nove odločbe o preživnini. Pritožbeno sodišče sledi dokazni oceni sodišča prve stopnje, da v času izdaje sklepa sodišča prve stopnje novi partner pri nasprotni udeleženki v okviru skupnega gospodinjstva še ni prebival. 12. Utemeljeno pa pritožba opozarja, da bi moralo sodišče prve stopnje pri ugotavljanju potreb otroka upoštevati subvencionirano, ne pa tržno najemnino. Dejstvo je, da zaradi subvencionirane najemnine nasprotni udeleženki strošek za del najemnine, ki je krit s subvencijo, ne nastaja, zato je v okviru ugotavljanja stroškov za zadovoljevanje življenjskih potreb otroka potrebno upoštevati dejanski strošek subvencionirane najemnine.1 Nasprotna udeleženka je navedla, da subvencionirana najemnina znaša 136,50 EUR in v tej višini je pritožbeno sodišče navedeno najemnino upoštevalo. Navedbe, da ni več upravičena do subvencionirane najemnine oziroma da ji je bila subvencionirana najemnina tekom postopka zavrnjena, nasprotna udeleženka z ničemer ni izkazala, kar bi lahko storila brez večjih težav, npr. s predložitvijo zavrnilne odločbe, na kar je bila pozvana s strani predlagatelja. Nasprotna udeleženka se načeloma res ni dolžna prijaviti na razpis za subvencionirano najemnino, vendar pa glede na to, da redno koristi socialne transferje, ni razumno obrazložila ter dokazala, zakaj se ravno tekom tega postopka navedene pravice ni poslužila, kar pa ne more iti v breme preživninskega zavezanca. Iz naslova najemnine je tako utemeljen strošek, ki odpade na otroka, v višini 45,50 EUR. Upoštevaje navedeno tako potrebe otroka znašajo okoli 355 EUR mesečno.2

13. Utemeljen je tudi očitek predlagatelja, da je sodišče prve stopnje nepravilno porazdelilo preživninsko breme med udeleženca postopka. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je povprečni mesečni dohodek predlagatelja 1.830 EUR, medtem ko je preživninsko zmožnost nasprotne udeleženke prvo sodišče ocenilo na 1.500 EUR, kar predstavlja približno za 20 % nižji dohodek od dohodka predlagatelja. Res je na nasprotni udeleženki breme oskrbe in vzgoje otroka ter je preživninska zavezanka za še enega otroka, vendar pa po drugi strani ni mogoče mimo dejstva, da ima predlagatelj pogoste stike z otrokom3 ter je v celoti obremenjen tako s časovnega kot tudi s finančnega vidika s prehajanjem otroka med staršema, zato bi po mnenju pritožbenega sodišča moral predlagatelj pokrivati le 55 % ugotovljenih potreb otroka, kar pomeni, da je predlagatelj za preživljanje mladoletnega A. od januarja 2020 dalje dolžan plačevati mesečno preživnino v višini 195 EUR. Glede dosedanjega očetovega prispevka k preživljanju mladoletnega A. je pritožbeno sodišče upoštevalo s strani prvega sodišča ugotovljen očetov prispevek od 23. 5. 2019 do meseca novembra 2020 v skupni višini 2.358 EUR (180 EUR na račun otrokovih oblačil (10 EUR mesečno), skupaj 480 EUR preživnine za mesece januar, februar in marec 2020, skupaj 1.400 EUR preživnine za mesece od aprila do oktobra 2020 ter 298 EUR za tečaj plavanja, čevlje, zabavo in izročitev zneska 50 EUR). V tem delu je predlagatelj svojo preživninsko obveznost izpolnil. Za maj 2019 bi bil predlagatelj dolžan plačati preživnino le za zadnjih 8 dni v mesecu, to je 50,30 EUR preživnine, za mesece od maja 2019 do oktobra 2020 pa po 195 EUR mesečne preživnine, skupaj torej 3.365,30 EUR zapadle preživnine. Nasprotna udeleženka plačila zakonskih zamudnih obresti od pred izdajo sklepa zapadlih obrokov preživnine ni uveljavljala. Na račun zapadlih preživninskih obveznosti je predlagatelj tako dolžan nasprotni udeleženki plačati še znesek 1.007,30 EUR, od vključno meseca novembra 2020 dalje pa je dolžan plačevati preživnino v višini 195 EUR mesečno.

14. Po določilu 101. člena Zakona o nepravdnem postopku sodišče odloči o stroških postopka za varstvo koristi otroka po prostem preudarku. Tega je v konkretnem primeru sodišče prve stopnje ustrezno obrazložilo, upoštevaje, da sta glede ureditve stikov starša spor rešila s sodno poravnavo ter da je mati glede preživninskega zahtevka delno uspela. Odločitvi, da vsak udeleženec krije svoje stroške postopka, pritožbeno sodišče pritrjuje.

15. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče na podlagi pete alineje 358. člena ZPP izpodbijani sklep spremenilo tako, da je preživnino znižalo na znesek 195 EUR ter glede na tako znižano preživnino poračunalo s strani predlagatelja že plačane zneske preživnine. V ostalem je pritožbo zavrnilo ter v izpodbijanem, a nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

16. Pritožba predlagatelja je bila delno utemeljena, zato načelo pravične izenačitve stroškovnega bremena narekuje, da mu nasprotna udeleženka za njegovo pritožbo, s katero je delno uspel, povrne tretjino stroškov, ki jih je pritožbeno sodišče odmerilo na znesek 45,58 EUR. Stroške predstavljajo nagrada za pritožbo po tarifni številki 21/1 OT v zvezi z 18/2 OT v višini 200 točk, pavšalni znesek za plačilo poštnih in telekomunikacijskih storitev po 11/3 členu OT (4 točke), 22% DDV ter sodna taksa v višini 22,50 EUR. Nasprotna udeleženka nosi svoje stroške odgovora na pritožbo.

1 Glej sodbo VSL IV Cp 1449/2020. 2 186,60 (1/3 profitne najemnine) - 45,50 (1/3 neprofitne najemnine ) = 141,10; 495 (znesek s strani prvega sodišča ugotovljenih potreb) - 141,10 = 353,90. 3 Po oceni pritožbenega sodišča otrok pri očetu prebiva najmanj 40 % aktivnega časa. Otrok vsak torek in četrtek ter vsak drugi vikend od petka do nedelje in polovico počitnic preživi pri predlagatelju ter v tem času predlagatelj v celoti poskrbi zanj. Otroka mora k nasprotni udeleženki vrniti nahranjenega in stuširanega (razen ob nedeljah).