Jedro

Zakon ne določa, da bi imela stranka pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim Vrhovno sodišče zavrže predlog za dopustitev revizije. Take pravice tudi ni mogoče izpeljati iz določb o pristojnostih, ki jih ima Vrhovno sodišče po ZPP, saj ni najti določb, po katerih bi imelo Vrhovno sodišče v pravdnem postopku kadarkoli pristojnost za odločanje o pritožbi zoper odločitev, ki jo samo sprejme.

Izrek

I. Pritožba se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Vrhovno sodišče je obravnavalo predlog tožeče stranke za dopustitev revizije zoper sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 431/2022 z dne 6. 4. 2023, v zvezi s sodbo Okrožnega sodišča v Ljubljani VIII Pg 2054/2020 z dne 31. 3. 2022, in ga s sklepom III DoR 78/2023 z dne 6. 2. 2024, na podlagi šestega odstavka 367.b člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), zavrglo, ker ni bil popoln.

2. Tožeča stranka je zoper sklep o zavrženju predloga za dopustitev revizije vložila pritožbo, v kateri navaja, da predlog za dopustitev revizije vsebuje vse formalne sestavine in da bi moralo sodišče o njem vsebinsko odločiti.

3. Pritožba ni dovoljena.

4. V odločbi št. U-I-277/09 z dne 14. 6. 2011 je Ustavno sodišče presojalo, ali je stranka, katere revizijo zavrže šele Vrhovno sodišče, v enakem ali drugačnem položaju kot stranka, pri kateri revizijo zavrže sodišče prve stopnje. Zavzelo je stališče, "da niti pravica do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave niti pravica do pravnega sredstva po 25. členu Ustave ne zagotavljata pravnega sredstva zoper odločitve sodišč druge stopnje. Še toliko bolj je jasno, da ne more biti utemeljeno pričakovanje po uveljavitvi ustavne zahteve po pravnem sredstvu zoper odločitve Vrhovnega sodišča. Za obstoj kršitve pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave morajo biti položaji enaki. Vendar že na prvi pogled položaj (glede morebitne uveljavitve zahteve po pravnem sredstvu), ko o zadevi odloči sodišče prve stopnje, ne more biti enak kot položaj, ko odloči Vrhovno sodišče" (19. točka obrazložitve).

5. Po 37. členu ZPP je Vrhovno sodišče v pravdnem postopku pristojno za odločanje o pritožbah zoper odločbe višjih sodišč, za odločanje o predlogu za dopustitev revizije, reviziji in zahtevi za varstvo zakonitosti ter za opravljanje drugih zadev, ki jih določa zakon. Zakon ne določa, da bi imela stranka pravico do pritožbe zoper sklep, s katerim Vrhovno sodišče zavrže predlog za dopustitev revizije. Take pravice tudi ni mogoče izpeljati iz določb o pristojnostih, ki jih ima Vrhovno sodišče po ZPP, saj ni najti določb, po katerih bi imelo Vrhovno sodišče v pravdnem postopku kadarkoli pristojnost za odločanje o pritožbi zoper odločitev, ki jo samo sprejme. Glede na navedeno in upoštevaje zgoraj povzete razloge iz odločbe Ustavnega sodišča U-I-277/09, pritožba zoper sklep Vrhovnega sodišča o zavrženju predloga za dopustitev revizije ni dovoljena. Vrhovno sodišče jo je zavrglo (smiselna uporaba 1. točke 365. člena ZPP).

6. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, sama trpi svoje stroške postopka (prvi odstavek 165. člena in prvi odstavek 154. člena ZPP).

7. Sklep je bil sprejet soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).