Jedro

Nakup nepremičnine na javni dražbi predstavlja originarno pridobitev lastninske pravice, zato je zaznamba spora dopustna.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se spremeni tako, da se na podlagi tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani, opr. št. 135/2008 d o v o l i zaznamba spora pri nepremičninah vl. št. 1069, k.o. M., v solasti O. S., in sicer: - parc. št. 626/6, pri solastnem delež do 458/10.000 - in; - parc. št. 626/7, pri solastnem deležu do 458/10.000 - in; - parc. št. 626/8, pri solastnem deležu do 229/10.000 - in.

Dovoli se izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

: Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja za zaznambo spora pri nepremičninah, parc. št. 626/6, 626/7 in 626/8, k.o. M., na podlagi tožbe, vložene pri Okrožnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. P 135/2008 - II.

Proti navedenemu sklepu se pritožuje predlagatelj in uveljavlja pritožbena razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava ter Višjemu sodišču v Ljubljani predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano 2. točko sklepa spremeni tako, da ugodi predlogu za zaznambo spora oz. podrejeno pritožbi ugodi in sklep v izpodbijanem delu razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponoven postopek. V pritožbi pojasnjuje, da je sodišče prve stopnje zmotno in nepopolno ugotovilo dejansko stanje in v tej posledici zmotno uporabilo materialno pravo, ko je sklenilo, da ne gre za spor, ki se po 79. členu Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) lahko zaznamuje v zemljiški knjigi. Predlagatelj je namreč z zahtevkom pod točko 1 tožbenega izreka uveljavljal pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini z nakupom na javni dražbi v izvršilni zadevi Okrajnega sodišča v Ljubljani, In 194/1992, kar predstavlja originaren način pridobitve lastninske pravice. Zato je po mnenju pritožnika predlog za zaznambo spora utemeljen.

Pritožba je utemeljena.

V 79. členu ZZK-1 je določeno, da se zaznamba spora o pridobitvi pravice dovoli na podlagi tožbe, vložene proti imetniku vknjižene lastninske pravice, s katero tožnik v postopku od sodišča zahteva, da ugotovi obstoj njegove lastninske pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na podlagi gradnje na tujem zemljišču oz. gradnje čez mejo, na podlagi priposestvovanja oz. po pravilih skupnega premoženja, pridobljenega v času trajanja zakonske zveze oz. zunajzakonske skupnosti oz. na drug izviren način ali da ugotovi obstoj njegove druge stvarne pravice na nepremičnini, ki jo je pridobil na izviren način.

Iz predložene tožbe, ki jo je predlagatelj vložil pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, postopek se vodi pod opr. št. P 135/2008 - II, izhaja, da predlagatelj v tožbi zatrjuje in z zahtevkom uveljavlja pridobitev lastninske pravice na sporni nepremičnini z nakupom nepremičnine na javni dražbi v okviru sodnega izvršilnega postopka. Pritožbeno sodišče soglaša s presojo pritožnika, da nakup nepremičnine na javni dražbi predstavlja originarno pridobitev lastninske pravice. Za izvirne načine je značilno, da lastninska pravica pridobitelja nastane na novo, ne glede na to, ali je stvar pred pridobitvijo imela lastnika ali ne. V tem primeru na novo pridobljena lastninska pravica ni v ničemer vezana na morebitne omejitve, ki so bremenile lastninsko pravico prejšnjega lastnika. Do izvirne pridobitve pride ne glede na voljo prejšnjega imetnika lastninske pravice, včasih celo proti njegovi volji. Pravni temelj, ki spada med izvirne načine pridobitve lastninske pravice, je tudi pridobitev lastninske pravice s sodno odločbo (primerjaj sodbo VS RS II Ips 951/2006).

Ob upoštevanju navedenih ugotovitev in po presoji pritožbenega sodišča pravilne ocene, da nakup nepremičnin na javni dražbi v okviru sodnega postopka ne predstavlja pravnoposlovne pridobitve lastninske pravice, pač pa izvirno pridobitev, je v obravnavanem primeru predlagana zaznamba spora ob upoštevanju določbe 1. točke 1. odstavka 79. člena ZZK-1 dopustna, odločitev prvostopnega sodišča o zavrnitvi predloga pa materialnopravno zmotna. Sodišče druge stopnje je zato na podlagi določbe 4. točke 3. odstavka 161. člena ZZK-1 pritožbi predlagatelja ugodilo in izpodbijani sklep spremenilo tako, da je dovolilo predlagano zaznambo spora. Hkrati je dovolilo tudi izbris zaznambe zavrnitve vpisa.