Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Vsebina ugovora ni taka, da bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi bila dejstva v ugovoru točna.
Ugovor se zavrne in se sklep o izvršbi potrdi.
Sodišče prve stopnje je na predlog upnika izdalo sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, s katerim je dolžnici naložilo, da v 8 dneh plača upniku znesek 8.683,80 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve predloga dalje. Odločilo je, da se po izteku 8-dnevnega roka zaradi izterjave omenjene terjatve dovoljuje izvršba z rubežem osebnega dohodka oz. drugih prejemkov, ki jih dolžnica prejema pri SPIZ Ljubljana. Odločilo je, da se stroški upnika odmerijo na zanesek 14.844,00 SIT.
Proti sklepu o izvršbi je dolžnica pravočasno ugovarjala. Navaja, da je iz S... odšla leta 1987. Ker je ni bilo v S..., ne more niti potrditi niti zanikati, ali je časopis prejemala. V tistih redkih urah, ko je prišla domov, ga ni videla. Ne ve, ali je časopis ob odhodu pravilno odjavila. Čudi jo, zakaj so ji časopisi vseeno dostavljali. Otipljivih argumentov nima. Če bo sodba pravnomočna, naj se ji izvršba odloži, da bi bilo plačilo šele od februarja 2000 dalje.
Sodišče prve stopnje je po določbi 5. odst. 62. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ ugovor poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi.
Ugovor ni utemeljen.
Po določbi 2. odst. 53. čl. ZIZ mora biti ugovor obrazložen, kar pomeni, da mora dolžnik navesti dejstva, s katerimi ga utemeljuje, in predložiti dokaze, sicer se ugovor šteje kot neutemeljen. To velja po določbi 5. odst. 62. čl. ZIZ tudi, kadar gre za ugovor proti sklepu o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Tak primer je namreč obravnavani. Ugovor dolžnice v obravnavani zadevi ne izpolnjuje zahtev iz 2. odst. 53. člena. Dejstva, s katerimi svoj ugovor utemeljuje, namreč niso taka, da bi pripeljala do zavrnitve tožbenega zahtevka, če bi bila resnična. Bistvena vsebina ugovora je namreč, da dolžnica tudi sama ni prepričana, ali je časopis prejemala ali ne, prepričana pa tudi ni, ali je časopis odjavila. Taka vsebina ugovora torej ni zadostna, da bi se lahko reklo, da je ugovor obrazložen, kar bi po 2. odst. 62. čl. ZIZ pomenilo, da bi moralo sodišče nadaljevati postopek kot pri ugovoru proti plačilnemu nalogu.
Tako je bilo torej treba ugovor zavrniti in izpodbijani sklep potrditi (čl. 365 tč. 2 Zakona o pravdnem postopku v zvezi s čl. 15 ZIZ).