Jedro

Že v upravnem postopku (in to ponavlja tudi v tožbi) je tožnik ugovarjal, in sicer, da v 2007 na GERK-PID B. ni bilo nekmetijskih površin, saj je bila vlaka zgrajena šele 2009, cesta in nadstrešnica pa šele v letu 2010, vendar pa se o tem organ ni konkretno izrekel, zaradi česar odločba v izpodbijanem delu ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar utemeljeno ugovarja tudi tožnik, in se je zato ne da preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33101-38349/2007/15 z dne 17. 11. 2013, se v 2. in 4. točki izreka odpravi in zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ tožniku dodelil plačilne pravice z oznako PP_TRAVNIK, ident. št. ..., število 6,01, vrednost ene PP 173,59 EUR, dodatkom za sektor govedoreje v višini 389,99 EUR (1. točka izreka), zavrnil naslednje zahtevke za dodelitev plačilnih pravic z travnik na GERK-PID A. na površini 0,00 ha in na GERK-PID B. na površini 1,07 ha (2. točka izreka), zavrnil še 0,05 ha površin z vrsto rabe 1100 njiva/vrt (3. točka izreka), odločil, da se glede na razliko v dodeljenih plačilnih pravicah po odločbi z dne 21. 12. 2007 (s to odločbo je bilo dodeljenih za travnik brez dovoljenja z dodatkom za sektor govedoreje 7,08 PP) ter tej odločbi tožnika 1,07 PP za travnik v vrednosti 163,89 EUR vrne v nacionalno rezervo (4. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži njene izvršitve (5. točka izreka) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (6. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da gre za ponovno odločanje o vlogi tožnika za uveljavljanje neposrednih plačil za leto 2007, po tem, ko je drugostopni organ odpravil odločbo prvostopnega organa o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007 po nadzorstveni pravici s svojo odločbo z dne 24. 10. 2013. Prvostopni organ je na podlagi zapisnika z dne 29. 7. 2011 in opravljeno navzkrižno kontrolo v okviru grafičnega preseka med rezultati ugotovitev kontrol v letu 2011 in stanjem dodeljenih plačilnih pravic za leto 2007 ugotovil nekmetijsko rabo na delu površin in sicer na GERK-PID B. na površini 0,56 ha, ker je bilo v 2011 na podlagi zapisnika ugotovljeno, da se na delu prijavljene površine nahaja raba s šifro 1500 – drevesa in grmičevje, in raba s šifro 9999 – neupravičena površina pri kontroli (pod opombe je kontrolor navedel objekt, gozdni rok, nadstrešnica, gnojna jama in pot), s pomočjo navzkrižnih grafičnih kontrol pa je bilo enako stanje v 2007 in na GERK-PID C. na površini 0,21 ha, ter GERK-PID D. na površini 0,30 ha z enakimi ugotovitvami kot na prvo navedenem GERK-u. Tožnik je podpis zapisnika odklonil, podal je tudi pripombe. Ker je bilo z odločbo z dne 22. 12. 2007 tožniku dodeljenih več PP, kot mu pripada, je po 81. členu Uredbe Komisije (ES) 1122/2009 treba vrniti razliko v nacionalno rezervo.

2. Drugostopni organ je s svojo odločbo potrdil odločitev prvostopnega organa in zavrnil pritožbo tožnika. V obrazložitvi je uvodoma citiral materialne predpise, pomembne za ta primer, pojasnil, da je bil pri opravi kontrole, kjer je bil tožnik prisoten, narejen zapisnik, ki ga tožnik sicer ni želel podpisati, nanj je podal pripombe in naknadno poslal še dodaten dopis s pripombami, kar pa ne vzbuja dvoma o pravilnosti sestave in vsebine zapisnika, saj gre za javno listino. Kontrolor je pri kontroli uporabil metode merjenja (planimetriranje in merjenje GPS), ki so skladne s Pravilnikom o metodah merjenja zemljišč in o tehničnih tolerancah meritev, pri kontroli površin pa se kontrolira vedno le prijavljena površina, odgovornost za pravilen vnos GERK-ov pa nosi stranka sama.

3. Tožnik je v tožbi uvodoma povzel potek dosedanjega postopka, povedal, da njegovo kmetijsko gospodarstvo leži na gorskem in strmem območju pod Storžičem, kjer so obdelovalne površine razčlenjene med gozdne površine, vse kmetijske površine pa obdeluje v skladu z dobro kmetijsko prakso. PP so bile v 2007 dodeljene na osnovi stanja iz 2006 in zbirne vloge. Dne 4. 9. 2006 je bila opravljena kontrola površin na kraju samem, na kateri so bile pregledane vse površine ter usklajena raba. Vse ugotovitve so bile nato tudi vnesene v Register kmetijskih gospodarstev. V 2007 na GERK-u B. še ni bilo nobenih nekmetijskih površin, prav tako ni bilo še zgrajene nadstrešnice, ki jo poleg ceste kot neupravičeno površino navaja kontrolor v zapisniku o kontroli v 2011. V 2009 je bil GERK B. razdeljen na dva: GERK B. z rabo T-1300 travnik in GERK E. z rabo T-1800 travnik porasel z gozdnim drevjem. Opravljen je bil tudi pregled novega GERK-a in ni bilo ugotovljeno nobenih nepravilnosti. V 2010 je bila zgrajena nova vlaka in pot za soseda, ki je razdelila GERK B. v GERK B. in GERK D. Zapisnika o kontroli v 2011 ni podpisal, ker se ni strinjal z ugotovitvami. V dodatnih pripombah je še poudaril, da je v 2006 in 2009 GERK-e potrdil državni organ in je treba za kontrolo uporabljati aktualne ortofoto posnetke in ne 6 let starih, kot jih je uporabljal kontrolor v 2011. Ugotovljene spremembe na GERK-ih so bile narejene v 2009 in 2010 in zato ne morejo veljati za 2007. Glede na povedano meni, da je bil odvzem PP neupravičen. Dejstvo je, da kontrola na terenu v 2011 ne more odražati stanja njegovega kmetijskega gospodarstva v 2007, če je bila v 2006 in 2009 izvedena kontrola na terenu. Površine niso bile ugotovljene na podlagi merjenja kmetijskih površin, temveč zgolj z administrativnim vizualnim preverjanjem ortofoto posnetkov. V pravilno interpretacijo ortofoto posnetkov dvomi zaradi specifičnih lastnosti terena: hribovito območje z nakloni, sadno drevje, sence in veje dreves, ipd. Poleg tega bi moral prvostopni organ še na podlagi primerjave ortofoto posnetkov ugotoviti, da v 2007 ni bilo poljske poti, vlake, ceste in nadstrešnice. Ni jasno, na podlagi česa je organ ugotovil to stanje. Odločba nima razlogov in se je ne da preizkusiti. Prvostopni organ bi ga tudi moral pozvati, da se opredeli do dejstev in dokazov s strani kontrolorja oziroma organa. Primerno bi tudi bilo, da se za ugotovitev stanja za 2007 upoštevajo zapisniki in ugotovitve kontrol iz 2006 in 2009. Poleg tega so se pravila za določanje upravičen površin spreminjala in določene površine, ki so bile v 2006 upravičene površine, glede na nova pravila v 2011 niso več upravičene površine. Predlagal je, da sodišče odločbo odpravi ter ugotovi, da so površine izpolnjevale vse pogoje za dodelitev PP. V dodatnem odgovoru je še navedel, da so bile PP redno usklajevane s stanjem v naravi in so mu za 2012 izplačali samo 6,62 ha PP, za 2013 pa samo 6,60 ha PP. Tudi v letu 2014 je bila izvedena kontrola in je bilo ugotovljeno upravičenih površin za 6,63 ha, torej več, kot je bilo priznanih.

4. Toženka na tožbo vsebinsko ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

5. Tožba je utemeljena.

6. V obravnavanem primeru je sporna zavrnitev tožnikovega zahtevka za dodelitev plačilnih pravic za njivo na GERK-PID B. na površini 1,07 ha in posledično vračilo 1,07 plačilnih pravic za travnik, identifikacijska številka ... v vrednosti 163,78 EUR v nacionalno rezervo.

7. Iz podatkov spisa je razvidno, da je bila v prejšnji točki povzeta odločitev sprejeta v ponovljenem postopku po odločbi drugostopnega organa, št. 33101-174/2012/2 z dne 24. 10. 2013, ki je po nadzorstveni pravici odpravil odločbo prvostopnega organa z dne 22. 12. 2007, s katero je prvostopni organ odločil o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2007. Prvostopni organ je zato v ponovljenem postopku, sledeč rezultatom opravljene kontrole (ki so razvidno iz zapisnika o kontroli z dne 29. 7. 2011) in z opravljeno navzkrižno kontrolo, ugotovil, da je bilo tožniku z odločbo z dne 22. 12. 2007 dodeljenih 1,07 več plačilnih pravic, kot mu sicer gredo glede na prijavljeno in upravičeno površino, zaradi česar je v tem obsegu tožnikov zahtevek zavrnil. 8. Iz zapisnika o kontroli namreč izhaja, da je kontrolor na delu GERK-PID B. ugotovil neupravičeno površino in sicer na površini 0,56 ha, kjer se dejansko nahaja raba s šifro 1500 – drevesa in grmičevje, pod opombe je kontrolor navedel grmovje in drevesa, in raba s šifro 9999 – neupravičena površina pri kontroli, pod opombe pa je kontrolor navedel objekt, gozdni rob, nadstrešnica, gnojna jama in pot, nadalje na delu GERK-PID C. (ki je bil v 2007 del tudi GERK-PID B.) na površini 0,21 ha, kjer se dejansko nahaja raba s šifro 1500 – drevesa in grmičevje, pod opombe je kontrolor navedel grmovje in drevesa, in raba s šifro 9999 – neupravičena površina pri kontroli, pod opombe je kontrolor navedel gozd in gozdni rob, in na delu GERK-PID D. (ki je bil v 2007 tudi del GERK-PID B.) na površini 0,30 ha, kjer se dejansko nahaja raba s šifro 1500 – drevesa in grmičevje, pod opombe je kontrolor navedel grmovje, drevesa in skale, in raba s šifro 9999 – neupravičena površina pri kontroli, pod opombe pa je kontrolor navedel gozdni rob. Enako stanje pa naj bi bilo, upoštevajoč navzkrižni presek kontrol, tudi v 2007. Že v upravnem postopku (in to ponavlja tudi v tožbi) je tožnik tem zaključkom ugovarjal in sicer, da v 2007 na GERK-PID B. ni bilo nekmetijskih površin, saj je bila vlaka zgrajena šele 2009, cesta in nadstrešnica pa šele v letu 2010 (in za kar sedaj prilaga tudi dokaze: zapisnik o kontroli na kraju samem z dne 4. 9. 2006, izpis in registra GERK-ov in obvestila v zvezi z izvedenimi spremembami GERK v letu 2009, ortofoto posnetke po stanju iz 2006 in 2011, odločbo o dodelitvi plačilnih pravic za leto 2010 z dne 22. 9. 2010, ipd.), vendar pa se o tem organ ni konkretno izrekel, zaradi česar odločba v izpodbijanem delu ne vsebuje razlogov o odločilnih dejstvih, kar utemeljeno ugovarja tudi tožnik, in se je zato ne da preizkusiti (7. točka drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku – v nadaljevanju ZUP).

9. Glede na povedano je sodišče, ker je spoznalo, da so bila v postopku bistveno kršena pravila postopka, tožbi ugodilo in v skladu s 3. točko prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo v 2. in 4. točki izreka ter zadevo v smislu tretjega in četrtega odstavka 64. člena ZUS-1 v tem obsegu vrnilo prvostopnemu organu v ponovni postopek, v katerem naj organ, skladno s stališči sodišča, ki se tičejo postopka, o zadevi ponovno odloči.