Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče zavrže nepopolno tožbo, če je vložnik po pozivu sodišča na dopolnitev, ustrezno ne dopolni.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo tožeče stranke z dne 16. 5. 2014, popravljeno z vlogami z dne 29. 7. 2014. Odločilo je še o predlogu tožeče stranke za taksno oprostitev. Sodišče prve stopnje je po vloženi tožbi, tožnika pozvalo s sklepom z dne 27. 5. 2014, da tožbo dopolni tako, da vsak življenjski dogodek, zaradi katerega zahteva plačilo odškodnine določno opredeli, opredeli od katere tožene stranke jo zahteva, v kolikšni višini ter da v zvezi z vsakim življenjskim dogodkom konkretizira dejstva za vse štiri elemente splošnega civilnega delikta, da se opredeli za katere oblike pravno priznane škode po veljavni zakonodaji zahteva odškodnino in za vsako posamezno obliko navede, v kolikšni višini jo zahteva, nadalje, da predloži določene dokaze za svoje trditve glede vsakega škodnega dogodka in za vsakega od življenjskega dogodka postavi določen in vsebinsko opredeljen tožbeni zahtevek, ki bo skladen s trditveno podlago in bo ustrezal določbam veljavnih predpisov na področju procesnega prava, ter bo vseboval določen zahtevek glede glavne in stranske terjatve, nasloviti pa ga je treba na točno določen krog tožencev ter, da je dolžan opredeliti tudi vrednost spornega predmeta te tožbe. Po zaključku sodišča prve stopnje pa tožnik tudi po dopolnitvi vloge, ni podal določenega, vsebinsko opredeljenega tožbenega zahtevka, ki bi vseboval določen zahtevek glede glavnih in stranskih terjatev, saj tožnik v zahtevku ni opredelil zahtevka glede glavne stvari. Ker tožba z dopolnitvami ne vsebuje navedenih sestavin, tožba zato ni sposobna za obravnavo. Zato jo je sodišče na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP zavrglo. O delni oprostitvi plačila sodne takse je odločilo na podlagi prvega odstavka 11. člena ZST-1. 2. Zoper takšno odločitev se pritožuje z laično pritožbo tožnik. V pritožbi ne navaja pritožbenega razloga iz člena 338 ZPP, navaja pa, da so bili od leta 2011 vsi sklepi zavrnjeni. Dne 31. 1. 2011 mu je nogo poškodoval P. M., kateri pa je bil oproščen kazni, bremenil pa se je proračun. Leta 2014 je poslal 4 vloge. Dokazana so vsa kazenska dejanja vseh štirih oseb, tudi za vsako dejanje so dokazane odškodnine. Leta 2011 je P. M. že petič prišel na njegovo dvorišče in mu razmetal vrtno orodje, odvrgel ga je na sosednjo zemljišče. Zahtevka zato dejansko ni postavil, ker ne določa kakšna kazen naj bo. Za žaljivke, ki mu jih je izrekel zahteva 1.000,00 EUR. Sodno takso že plačuje v zadevi P 330/2014, sicer po obrokih po 70,00 EUR. Sodno takso bo še naprej plačeval. Je prejemnik najmanjše pokojnine, je starejši, ima velike stroške z vzdrževanjem nepremičnin, nima denarja za odvetnika, zato piše vloge in pritožbe kar sam. Svoj preostanek življenja si želi preživeti v miru.
3. Pritožba ni utemeljena.
4. Sodišče prve stopnje je po prejemu tožbe ravnalo pravilno, ko je štelo tožbo za nepopolno in je v smislu prvega odstavka 180. člena ZPP tožnika s sklepom z dne 27. 5. 2014 pozvalo, da tožbo dopolni tako, da bo sposobna za obravnavanje. Nato je tožnik vlogo dopolnil, vendar je sodišče prve stopnje pravilno to njegovo vlogo ocenilo kot takšno, da z njo ni zapolnil vseh pogojev, da bi bila tožba sposobna za obravnavanje. Tožnik za vsakega od življenjskih dogodkov ni postavil določenega in vsebinsko opredeljenega tožbenega zahtevka, ki bi vseboval določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev. Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da tožnik v zahtevku ni opredelil zahtevka glede glavne stvari. Dopolnjeni tožbeni zahtevek je prav tako oblikoval nerazumljivo in nedorečeno. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 180. člena ZPP (vsebina tožbe), v kateri so določene obvezne sestavine tožbe, to je določen zahtevek glede glavne stvari in stranskih terjatev, dejstva, na katere tožnik opira zahtevek, dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo in drugi podatki, ki jih mora imeti vsaka vloga po 105. členu ZPP. Tožba tožnika z dopolnitvami, tudi po zaključku sodišča druge stopnje ne vsebuje navedenih sestavin, ker tožnik niti vsebine tožbe, niti tožbenega zahtevka za vsakega toženca ni dopolnil v skladu s prejšnjim pozivom sodišča. Tožba tožnika je kljub odgovoru na poziv na popravo nerazumljiva in ne vsebuje vsega, kar je potrebno, da bi se lahko obravnavala, zato jo je sodišče prve stopnje na podlagi petega odstavka 108. člena ZPP, pravilno zavrglo. Teh dejanskih in procesnopravnih zaključkov tožnik v laični pritožbi ne izpodbija. Tudi ta pritožba je vsebinsko nerazumljiva in ne graja odločitve sodišča prve stopnje glede njegove procesne odločitve o zavrženju tožbe. Navedbe o tem, kaj mu je storil M. P. leta 2011 pritožbeno niso upoštevne, saj gre za procesni sklep s katerim je zavržena tožba tožnika z dne 16. 5. 2014, ki vsebinsko ne obravnava življenjskih dogodkov kot jih v pritožbi opisuje tožnik. Trditve o tem, da so dokazana vsa kazniva dejanja vseh štirih oseb, to je verjetno tožencev, pritožbeno niso upoštevne, saj tožnik z njimi ne uveljavlja nobenega od pritožbenih razlogov iz člena 338 ZPP, kateri bi pripeljali do drugačne odločitve sodišča prve stopnje.
5. Glede odločitve o delni oprostitvi plačila sodne takse, prav tako pritožba ne vsebuje vsebinsko utemeljenih razlogov o tem, da bi lahko bil tožnik popolnoma oproščen plačila sodne takse. V pritožbi zgolj delno ponavlja svoje navedbe glede predloga za taksno oprostitev in o kateri je tudi po zaključku sodišča druge stopnje, sodišče prve stopnje pravilno odločilo v točki II. izreka sklepa.
6. Glede na obrazloženo je zato sodišče druge stopnje ob uporabi določbe 2. točke prvega odstavka 365. člena ZPP in prvega odstavka 366. člena ZPP, zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Sodišču prve stopnje se niso pripetile tiste bistvene kršitve določb ZPP, na katere mora paziti sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo procesna pravila, ki določajo procesna pravila iz petega odstavka 108. člena ZPP po katerem v primeru, če vložnik vloge ne popravi ali dopolni tako, da je primerna za obravnavo, jo sodišče zavrže. 7. Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih stranke niso priglasile.