Up-108/05 - 7

23. 9. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe družbe A. A., d.o.o., Ž., ki jo zastopa B. B., odvetnica v Z., na seji senata dne 1. septembra 2005 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba družbe A. A. zoper sodbo Vrhovnega sodišča št. VIII Ips 88/2004 z dne 9. 11. 2004 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

A.

1.Z izpodbijano sodbo je Vrhovno sodišče zavrnilo revizijo pritožnice v delu, v katerem je izpodbijala odločitev nižjih sodišč, ki sta ugotovili obstoj delovnega razmerja delavca in mu priznali vse pravice iz tega naslova. Strinjalo se je z zaključkoma nižjih sodišč, da delovno razmerje delavcu lahko preneha samo iz razlogov, navedenih v zakonu, in da razrešitev z delovnega mesta s posebnimi pooblastili in odgovornostmi sama po sebi ni razlog za prenehanje delovnega razmerja, kolikor je delovno razmerje sklenjeno za nedoločen čas.

2.Pritožnica v ustavni pritožbi zatrjuje kršitev 22. in 125. člena Ustave. Meni, da je sodišče napačno uporabilo materialno pravo in odločilo v nasprotju z veljavno delovnopravno zakonodajo. Zlasti graja stališče sodišča, da delavcu lahko zakonito preneha delovno razmerje le, če je izkazan zakonit razlog, in da drugačen dogovor strank teh razlogov ne more nadomestiti niti širiti. Ob tem navaja, da se je delavec strinjal s takšnim pogodbenim določilom, samo določilo pa naj ne bi nasprotovalo tedanjim veljavnim predpisom niti sodni praksi. Zato naj ne bi bilo nično. Ustavnemu sodišču predlaga, naj izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo Vrhovnemu sodišču v novo odločanje.

B.

3.Pritožnica v ustavni pritožbi sicer navaja, da ji je bila z izpodbijano sodbo kršena pravica iz 22. člena Ustave (pravica do enakega varstva pravic), vendar iz vsebine navedb izhaja zgolj njeno nasprotovanje uporabljenemu pravu in posledično njeno nezadovoljstvo z odločitvijo sodišča. S takšnimi ugovori pritožnica pred Ustavnim sodiščem ne more uspeti. Ustavno sodišče namreč ni instanca sodiščem, ki odločajo v sodnem postopku, in ne presoja samih po sebi nepravilnosti pri uporabi materialnega in procesnega prava. V skladu s prvim odstavkom 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče preizkusi le, ali so bile z izpodbijano sodno odločbo kršene človekove pravice ali temeljne svoboščine. Pritožnica pa glede kršitve 22. člena Ustave v ustavni pritožbi ne navaja nobenega očitka, ki bi bil ustavnopravno pomemben.

4.Ustavno sodišče tudi ni moglo upoštevati pritožničinega očitka o kršitvi 125. člena Ustave (neodvisnost sodnikov). Gre namreč za določbo, ki ureja položaj sodstva. Ker torej ne gre za določbo, ki bi urejala človekove pravice ali temeljne svoboščine, se nanjo za utemeljevanje ustavne pritožbe ni mogoče sklicevati.

5.Ker očitno niso kršene človekove pravice in temeljne svoboščine, kot jih zatrjuje pritožnica, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

6.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in tretje alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata Milojka Modrijan ter člana dr. Janez Čebulj in Lojze Janko. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata Milojka Modrijan