Jedro

Po določilu prvega odstavka 142. člena ZPP se sklep, proti kateremu je dovoljena posebna pritožba, vroči osebno stranki ali njenemu pooblaščencu. Ker je predlagateljico tedaj zastopala odvetnica, bi bilo treba sklep o plačilu stroškov po določilu prvega odstavka 138. člena ZPP vročiti njej. O vročitvi mora obstajati dokaz, to je potrdilo o vročitvi (vročilnica), ki ga po določilu prvega odstavka 149. člena ZPP podpišeta vročevalec in prejemnik, slednji pa z besedo pripiše še datum prejema. Pri tem ni nujno, da je potrdilo o vročitvi prav vročilnica, saj je potrdilo lahko sestavljeno tudi v obliki posebnega zapisnika, kot del zapisnika z naroka, kot uradni zaznamek ali podobno, vedno pa mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 149. člena ZPP.

Ker drugega potrdila o vročitvi v spisu ni, bi moralo sodišče postopati po določilu zadnjega odstavka 149. člena ZPP, ki omogoča v primeru, da se vročilnica izgubi, drugačno dokazovanje vročitve. V poštev pride tudi evidenčna knjiga, v kateri odvetniki v vložišču potrjujejo prevzem sodnih pošiljk, vendar mora biti o tem v spisu verodostojen dokaz (npr. overjena fotokopija strani iz knjige, na kateri je potrdilo o vročitvi, natančen zaznamek uradne osebe, pri čemer mora biti nedvoumno navedeno njeno ime in datum, ali podobno).

Izrek

Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi in se sklep sodišča druge stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču druge stopnje v nadaljni postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora predlagateljica ne glede na izid postopka nasprotnim udeležencem in izvedencu povrniti stroške, ki so nastali v zvezi z narokom dne 9.6.1995. Skupne stroške v znesku 52.843,80 tolarjev z zakonitimi zamudnimi obrestmi je v izreku sklepa porazdelilo med posamezne udeležence naroka.

Sodišče druge stopnje je pritožbo predlagateljice zavrglo, češ da je prepozna, ker je vložena po preteku 15 dnevnega roka za pritožbo.

Proti pravnomočnemu sklepu drugostopenjskega sodišča je Državno tožilstvo Republike Slovenije pravočasno vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti. Sklep izpodbija zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in sicer: 7.točke drugega odstavka 354. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur.l. SFRJ, št. 4/77 do 27/90 in RS, št. 55/92) in prvega odstavka 354. člena v zvezi s 149. členom ZPP. Navaja, da je pritožbeno sodišče zmotno štelo, da je bil sklep vročen predlagateljičini pooblaščenki že 23.8.1995, kar naj bi izhajalo iz uradnega zaznamka v spisu na list.št. 46. Toda uradni zaznamek ni veljaven dokaz o vročitvi, poleg tega pa niti ni podpisan. Po določilu 149. člena ZPP morata namreč potrdilo o vročitvi (vročilnico) podpisati vročevalec in prejemnik, ki zapiše z besedo še dan prejema. Dodaja, da je Državni tožilec Republike Slovenije od sodnega vložišča zahteval fotokopijo predajne knjige, v kateri odvetniki potrjujejo prevzem sodnih pošiljk. Iz te knjige in obvestila z dne 14.3.1996 izhaja, da je odvetnica A. Z. vse sodne pošiljke, vložene v mapo od 12.6.1995 do 30.8.1995, prevzela dne 6.9.1995. Zato je pritožba, ki jo je vložila nova pooblaščenka predlagateljice dne 20.9.1995 pravočasna, sodišče druge stopnje pa je s svojo odločitvijo predlagateljici vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem, s čimer je bistveno kršilo 7. točko drugega odstavka 354. člena ZPP. S tem, da je upoštevalo kot dokaz za vročitev nepodpisani uradni zaznamek, pa ni pravilno uporabilo določila 149. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost sklepa (prvi odstavek 354. člena ZPP).

Po določilu 390. člena, v zvezi s 408. členom ZPP je bila zahteva za varstvo zakonitosti vročena udeležencem v postopku, ki nanjo niso odgovorili.

Zahteva za varstvo zakonitosti je utemeljena.

Po določilu prvega odstavka 142. člena ZPP se sklep, proti kateremu je dovoljena posebna pritožba, vroči osebno stranki ali njenemu pooblaščencu. Ker je predlagateljico tedaj zastopala odvetnica A. Z., bi bilo treba sklep o plačilu stroškov po določilu prvega odstavka 138. člena ZPP vročiti njej. O vročitvi mora obstajati dokaz, to je potrdilo o vročitvi (vročilnica), ki ga po določilu prvega odstavka 149. člena ZPP podpišeta vročevalec in prejemnik, slednji pa z besedo pripiše še datum prejema. Pri tem ni nujno, da je potrdilo o vročitvi prav vročilnica, saj je potrdilo lahko sestavljeno tudi v obliki posebnega zapisnika, kot del zapisnika z naroka, kot uradni zaznamek ali podobno, vedno pa mora vsebovati podatke iz prvega odstavka 149. člena ZPP.

V danem primeru je pritrditi zahtevi za varstvo zakonitosti, da uradni zaznamek na sklepu na 46. strani spisa ne vsebuje zahtevanih podatkov, zato ni dokaz o vročitvi. Ker drugega potrdila o vročitvi v spisu ni, bi moralo sodišče postopati po določilu zadnjega odstavka 149. člena ZPP, ki omogoča v primeru, da se vročilnica izgubi, drugačno dokazovanje vročitve. V poštev pride tudi evidenčna knjiga, v kateri odvetniki v vložišču potrjujejo prevzem sodnih pošiljk, vendar mora biti o tem v spisu verodostojen dokaz (npr. overjena fotokopija strani iz knjige, na kateri je potrdilo o vročitvi, natančen zaznamek uradne osebe, pri čemer mora biti nedvoumno navedeno njeno ime in datum, ali podobno).

Presoja sodišča druge stopnje, da lahko samo na podlagi nepodpisanega "u.z." brez datuma šteje, da je pritožbeni rok začel teči 23.8.1995, po vsem obrazloženem pomeni kršitev določb 149. člena ZPP, kar je vplivalo na zakonitost izpodbijanega sklepa in pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka po določilu prvega odstavka 354. člena ZPP. Ker je sodišče druge stopnje predlagateljici s tem odvzelo tudi ustavno pravico do pravnega sredstva (25. člen Ustave republike Slovenije, Ur.l. RS št. 33/91 in 42/97), je podana tudi bistvena kršitev po 7. točki drugega odastavka 354. člena ZPP, saj zaradi nezakonitega sklepa predlagateljici ni bila dana možnost vsebinskega obravnavanja njene pritožbe.

Tako se izkaže, da je zahteva za varstvo zakonitosti, ki jo je podalo Državno tožilstvo Republike Slovenije, utemeljena, zaradi česar ji je Vrhovno sodišče Republike Slovenije po določilu drugega odstavka 408. člena in četrtega odstavka 400. člena v zvezi s prvim odstavkom 394. ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep. O zadevi naj pritožbeno sodišče ponovno odloča.