Jedro

Da upnik zadosti zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja, jih mora priglasiti takoj po dokončnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja. Obračun izvršitelja postane dokončen, če upnik v roku 8 dni od prejema obračuna ne zahteva, da o njem odloči sodišče (38.c člen ZIZ). V obravnavani zadevi je izvršitelj A. A. izdal Poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja dne 23. 1. 2026. Upnik je bil šele z vročitvijo obračuna, ki mu je bil po lastnih navedbah vročen 23. 1. 2026, seznanjen z nastalimi stroški izvršitelja in njihovo višino, te stroške pa je pri sodišču prve stopnje priglasil še isti dan, kar pomeni, da so bili navedeni stroški priglašeni pravočasno, pred iztekom subjektivnega roka. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral upnik stroške priglasiti najpozneje v 30 dneh od rubeža, opravljenega 19. 9. 2025, ker se po tem dejanju ni opravilo več nobeno izvršilno dejanje, dolžnik pa je svojo obveznost izpolnil prostovoljno. Kot izhaja iz vloge dolžnika z dne 12. 1. 2026, je namreč dolžnik plačila na račun upnikove terjatve opravil 8. 1. 2026 in 9. 1. 2026, upnik pa je v obsegu teh plačil z vlogo, vloženo 25. 2. 2026 delno umaknil predlog za izvršbo, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom I 1647/2025 z dne 4. 3. 2026. V času, ko je upnik zahteval povrnitev stroškov, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom (tj. 23. 1. 2026), izvršilni postopek torej še ni bil ustavljen ali končan, dne 19. 9. 2025 opravljeni rubež, ki je šele prvo izvršilno dejanje v okviru izvršbe na premičnine, pa tudi ne predstavlja zadnjega izvršilnega dejanja v smislu osmega odstavka 38. člena ZIZ, s katerim bi bil izvršilni postopek končan in od katerega bi tekel objektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje je zato 23. 1. 2026 vloženi zahtevek upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov utemeljeno štelo kot pravočasen in o njem vsebinsko odločilo.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II.Dolžnik sam krije svoje stroške pritožbe.

III.Dolžnik mora upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti 149,33 EUR stroškov pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z uvodoma navedenim sklepom odločilo, da mora dolžnik upniku v roku 8 dni od vročitve tega sklepa povrniti nadaljnje izvršilne stroške v znesku 356,14 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po preteku roka za prostovoljno izpolnitev dalje do plačila.

2.Zoper sklep je pravočasno pritožbo po pooblaščencu vložil dolžnik, in sicer zaradi zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava (2. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Navedel je, da je v osmem odstavku 38. člena ZIZ določeno, da se mora povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Če upnik stroške priglasi po navedenem roku, je treba tak zahtevek zavreči. Iz Poročila o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja z dne 23. 1. 2026 je razvidno, da je izvršitelj A. A. dne 19. 9. 2025 opravil rubež. To je bilo zadnje opravljeno izvršilno dejanje, po katerem se izvršba ni več nadaljevala, saj je dolžnik nato svojo obveznost v celoti izpolnil upniku dne 8. 1. 2026 oziroma 9. 1. 2026. Menil je, da bi moral izvršitelj obračun za nastale stroške upniku posredovati najkasneje v roku 30 dni, upnik pa bi jih moral v tem roku tudi priglasiti sodišču. Dodal je še, da je o poplačilu dolga obvestil tudi izvršitelja, ki mu je odgovoril, da so ostali še njegovi stroški in da je pripravljen kot plačilo sprejeti nižje plačilo od zakonsko določenega. To pa pomeni, da je izvršitelj že 9. 1. 2026 vedel, da obračuna ni posredoval upniku, čeprav bi ga moral najkasneje v roku 30 dni. Sodišču druge stopnje je predlagal, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlog upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrne, upniku pa naloži v plačilo stroške, ki so dolžniku nastali v pritožbenem postopku, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti do plačila. Priglasil je tudi stroške pritožbenega postopka.

3.Upnik je v odgovoru na pritožbo predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene in zahteval povrnitev stroškov odgovora na pritožbo. Pojasnil je, da se je z višino stroškov, ki mu jih je obračunal izvršitelj, seznanil šele, ko je prejel obračun z dne 23. 1. 2026, tj. 23. 1. 2026, zaradi česar rok za priglasitev stroškov ni mogel začeti teči pred tem dnem, upnik pa je stroške priglasil 23. 1. 2026. Nadalje je navedel, da je izvršitelj pridobil pravico zahtevati plačilo teh stroškov od upnika šele z dokončnostjo obračuna. Šele takrat je začel teči subjektivni rok za priglasitev stroškov, ki so upniku nastali z delom izvršitelja. Nasprotoval je stališču pritožbe, da je bil dne 19. 9. 2025 izvršeni rubež zadnje izvršilno dejanje, po katerem se izvršba ni nadaljevala. Zgolj z opravljenim rubežem se izvršilni postopek namreč ni končal. Dolžnik je glavnico, zamudne obresti in izvršilne stroške po sklepu o izvršbi, razen stroškov izvršitelja v višini 356,14 EUR, plačal šele 9. 1. 2026. Nadalje je sodišče prve stopnje s sklepom I 1647/2025 z dne 4. 3. 2026 dolžniku naložilo, da mora upniku v 8 dneh povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev obveznosti dalje. Te stroške je dolžnik poravnal 5. 3. 2026. Izvršba se je tako nadaljevala tudi po rubežu z dne 19. 9. 2025.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Dolžnik je pravilno povzel določbo osmega odstavka 38. člena ZIZ, ki določa, da se mora, če zakon ne določa drugače, povrnitev izvršilnih stroškov zahtevati takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina, najkasneje pa v tridesetih dneh po končanem ali ustavljenem izvršilnem postopku oziroma po zaključitvi zadnjega izvršilnega dejanja, po katerem se izvršba ni nadaljevala, sicer se stroški ne priznajo. Vendar pa ni mogoče pritrditi pritožbenim zatrjevanjem, da je upnik v vlogi z dne 23. 1. 2026 prepozno priglasil nadaljnje izvršilne stroške, nastale z delom izvršitelja in da bi moralo sodišče prve stopnje takšen predlog upnika zavreči.

6.Da upnik zadosti zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov, ki so mu nastali z delom izvršitelja, jih mora priglasiti takoj po dokončnosti obračuna plačila za delo in stroškov izvršitelja. Obračun izvršitelja postane dokončen, če upnik v roku 8 dni od prejema obračuna ne zahteva, da o njem odloči sodišče (38.c člen ZIZ). V obravnavani zadevi je izvršitelj A. A. izdal Poročilo o opravljenih izvršilnih dejanjih in obračun plačila za delo in stroškov izvršitelja dne 23. 1. 2026. Upnik je bil šele z vročitvijo obračuna, ki mu je bil po lastnih navedbah vročen 23. 1. 2026, seznanjen z nastalimi stroški izvršitelja in njihovo višino, te stroške pa je pri sodišču prve stopnje priglasil še isti dan, kar pomeni, da so bili navedeni stroški priglašeni pravočasno, pred iztekom subjektivnega roka. Zmotno je pritožbeno stališče, da bi moral upnik stroške priglasiti najpozneje v 30 dneh od rubeža, opravljenega 19. 9. 2025, ker se po tem dejanju ni opravilo več nobeno izvršilno dejanje, dolžnik pa je svojo obveznost izpolnil prostovoljno. Kot izhaja iz vloge dolžnika z dne 12. 1. 2026, je namreč dolžnik plačila na račun upnikove terjatve opravil 8. 1. 2026 in 9. 1. 2026, upnik pa je v obsegu teh plačil z vlogo, vloženo 25. 2. 2026 delno umaknil predlog za izvršbo, o čemer je sodišče prve stopnje odločilo s sklepom I 1647/2025 z dne 4. 3. 2026. V času, ko je upnik zahteval povrnitev stroškov, o katerih je sodišče prve stopnje odločilo z izpodbijanim sklepom (tj. 23. 1. 2026), izvršilni postopek torej še ni bil ustavljen ali končan, dne 19. 9. 2025 opravljeni rubež, ki je šele prvo izvršilno dejanje v okviru izvršbe na premičnine, pa tudi ne predstavlja zadnjega izvršilnega dejanja v smislu osmega odstavka 38. člena ZIZ, s katerim bi bil izvršilni postopek končan in od katerega bi tekel objektivni rok za vložitev zahteve za povrnitev izvršilnih stroškov. Sodišče prve stopnje je zato 23. 1. 2026 vloženi zahtevek upnika za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov utemeljeno štelo kot pravočasen in o njem vsebinsko odločilo.

7.Pritožbene navedbe, ki se nanašajo na komunikacijo med dolžnikom in izvršiteljem, za odločitev v predmetni zadevi niso pravno relevantne. Upnik je namreč tisti, ki je izvršitelju na podlagi izdanega (in dokončnega) obračuna dolžan plačati delo in povrniti stroške, nastale z opravo izvršilnih dejanj (38.c člen ZIZ, prvi odstavek 38. člena ZIZ), dolžnik pa mora stroške, ki upniku v tej zvezi utemeljeno nastanejo, povrniti upniku (peti odstavek 38. člena ZIZ), in sicer pod pogojem, da upnik pravočasno zahteva njihovo povrnitev (osmi odstavek 38. člena ZIZ). Navedbe o tem, da se je dolžnik z izvršiteljem dogovarjal o načinu, času in višini plačila stroškov, nastalih z delom izvršitelja, zato ne morejo vplivati na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa, niti na utemeljenost priznanih stroškov.

8.Dolžnik same odmere stroškov, ki mu jih je sodišče prve stopnje naložilo v plačilo, v pritožbi ni obrazloženo grajal, zaradi česar je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo le uradni pritožbeni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ki pa nepravilnosti ni pokazal. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje upniku priznalo in dolžniku v plačilo naložilo nadaljnje izvršilne stroške, nastale v zvezi z delom izvršitelja A. A., ki jih je izvršitelj upniku ustrezno upoštevaje določbe Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom obračunal z obračunom z dne 23. 1. 2026. Ker dolžnik pred opravo rubeža terjatve upnika ni plačal, je bil rubež, ki ga je izvršitelj opravil 19. 9. 2025, potreben za izvršbo, posledično pa so bili za izvršbo potrebni tudi stroški v zvezi s tem rubežem (plačilo za opravljeni rubež, potni stroški), prav tako pa tudi stroški opravil, ki jih je moral izvršitelj opraviti pred rubežem (seznanitev s spisom in vpis v evidenco, obračun zamudnih obresti, poizvedba o lastništvu vozila, vpis v RZPP pri AJPES) ter stroški v zvezi s sestavo obračuna stroškov in materialnimi stroški izvršitelja. Izvršitelj je bil tako od upnika upravičen terjati plačilo za svoje delo in povrnitev stroškov (38.c člen ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 38. člena ZIZ) v navedeni višini, upnik pa je upravičen od dolžnika zahtevati povrnitev z delom izvršitelja nastalih potrebnih izvršilnih stroškov (peti odstavek 38. člena ZIZ).

9.Po obrazloženem in ker tudi kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ), ni ugotovilo, je sodišče druge stopnje pritožbo dolžnika kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

10.Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ je sodišče druge stopnje odločilo tudi o stroških pritožbenega postopka.

11.Dolžnik, ki s pritožbo ni uspel, mora svoje stroške pritožbe kriti sam, saj stroškov neutemeljene pritožbe ni mogoče šteti kot stroškov, ki bi jih upnik dolžniku neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ).

12.Upnik, ki se je šele v pritožbenem postopku lahko seznanil s pravnim naziranjem dolžnika v zvezi z (ne)utemeljenostjo upnikovega stroškovnega zahtevka, se je v odgovoru na pritožbo obrazloženo opredelil do pritožbenih navedb dolžnika ter navedel pravno relevantne razloge, ki utemeljujejo zavrnitev pritožbe in ki jih je pri svoji odločitvi upoštevalo tudi sodišče druge stopnje. Sodišče druge stopnje je zato upnikov odgovor na pritožbo ocenilo kot vlogo, ki je bila potrebna za postopek, in upniku priznalo ter dolžniku na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ v plačilo naložilo stroške, ki so upniku utemeljeno nastali v zvezi z vložitvijo odgovora na pritožbo v skupni višini 149,33 EUR (200 točk (120,00 EUR) za sestavo odgovora na pritožbo po odvetniku po tar. št. 31/7 Odvetniške tarife - OT, 2 % (2,40 EUR) materialnih stroškov (tretji odstavek 11. člena OT) in 22 % DDV v višini 26,93 EUR).

-------------------------------

1S tem sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se izvršba delno ustavi za plačilo glavnice v znesku 700,00 EUR in izvršilne stroške po sklepu o izvršbi v znesku 118,66 EUR z zamudnimi obrestmi, torej za skupni znesek 865,11 EUR. Nadalje je odločilo, da mora dolžnik upniku v 8 dneh povrniti 37,33 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po preteku osemdnevnega roka za izpolnitev obveznosti dalje.