Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Začetek stečajnega postopka nad dolžnikom - samostojnim podjetnikom povzroči prekinitev vseh izvršb, ki so v teku, ne glede na to ali terjatve upnikov izvirajo iz poslovnih ali iz osebnih razmerij z dolžnikom.
Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.
Upnika sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvršbo, dovoljeno s sklepom opr. št. In 01/00057 z dne 11.09.2001, ki je postal pravnomočen dne 27.09.2001, v delu, v katerem se nanaša na dolžnika F. R. in na njegov 1/2 solastni delež na nepremičnini, vpisani v vl. št. .. k.o. O. v. in na nepremičnino, vpisano v vl. št. ... k.o. B., z dnem 14.09.2004 prekinilo.
Proti takšnemu sklepu sta se zaradi zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ) pritožila upnika. V pritožbi sta navedla, da nimata terjatve do stečajnega dolžnika, torej do samostojnega podjetnika, temveč do F. R. kot fizične osebe. Ker do njega nimata terjatve, ki bi jo lahko uveljavljala v stečajnem postopku nad njim, izpodbijani sklep tako ne more imeti pravne podlage v 111. členu Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (v nadaljevanju ZPPSL). Izvršilni postopek je mogoče prekiniti le v primeru, ko je stečajni dolžnik hkrati tudi dolžnik v izvršilnem postopku in ne le iz vzroka, ker naj bi neko premoženje imelo značaj stečajne mase. Stečajni postopek pomeni koncentracijo plačil v tem postopku, kar pa ne velja v konkretnem primeru za terjatev upnikov, ker ne gre za terjatev do stečajne mase in tudi ne za terjatev do stečajnega dolžnika. Zaradi navedenega sta predlagala, da sodišče druge stopnje njuni pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba ni utemeljena.
Po ZPPSL je dolžnik lahko samostojni podjetnik, gospodarska družba, zadruga ter druga fizična ali pravna oseba, za katero poseben zakon določa, da se nad njo opravi stečajni postopek. Stečajni postopek, voden zoper dolžnika kot samostojnega podjetnika, sicer res nima vpliva na njegove zasebne obveznosti, ampak le na tiste obveznosti, katerih nosilec je kot samostojni podjetnik, na kar smiselno opozarja pritožba. Vendar pa stečaj kot generalna izvršba teče na celotno dolžnikovo premoženje, ki ga je ta imel v času začetka stečajnega postopka, ker samostojni podjetnik za svoje obveznosti odgovarja z vsem svojim premoženjem (5. člen Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju ZGD), zato mora biti v tem obsegu njegovo premoženje v celoti "zamrznjeno" do paritetnega poplačila upnikov. Celotno premoženje, ki ga je dolžnik imel ob začetku stečaja, tako postane sestavni del stečajne mase in ker na isto premoženje dve izvršbi (singularna in generalna) ne moreta teči, je očitno, da se morajo po začetku stečajnega postopka prekiniti tudi osebne izvršbe in ne le izvršbe iz poslovnih obveznosti.
Za samostojnega podjetnika v stečaju torej enako velja določilo 111. člena ZPPSL o prepovedi dovoljevanja oziroma prekinitvi izvršb in zavarovanj za vse terjatve, glede katerih obstaja izvršilni naslov oziroma izvršilna listina. To je namreč potrebno, da se ugotovi obseg stečajne mase. V tem je vpliv začetka stečajnega postopka nad samostojnim podjetnikom enak za upnike iz poslovnih in tudi iz osebnih razmerjih, medtem pa ko prepoved iz 111. člena ZPPSL, ki se nanaša zgolj na tisto premoženje, ki je prišlo v stečajno maso, pomeni, da lahko upniki glede terjatev, ki ne izvirajo iz poslovnega razmerja (osebni upniki), tudi po začetku stečajnega postopka predlagajo novo izvršbo na novo pridobljeno premoženje dolžnika, saj s tem v stečajno maso ne posegajo.
Zaradi navedenega je pritožba upnikov neutemeljena. Sodišče druge stopnje jo je zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pri tem ni zasledilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in s 15. členom ZIZ).
Ker upnika s pritožbo nista uspela, sama trpita svoje stroške pritožbenega postopka (I. odstavek 165. člena ZPP v zvezi s I. odstavkom 154. člena ZPP in s 15. členom ZIZ).