Izbris osebnih podatkov pokojnice

Datum

13.01.2026

Številka

07121-1/2025/1556

Kategorije

Pravica do izbrisa - pozabe, OP umrlih

pri Informacijskem pooblaščencu (IP) smo prejeli vaše zaprosilo za mnenje o tem, ali lahko kot zakoniti dedič prvega dednega reda po ZVOP zahtevate izbris osebnih podatkov vaše pokojne matere pri različnih podjetjih, ustanovah ipd.

Na podlagi informacij, ki ste nam jih posredovali, vam v nadaljevanju skladno s 5. točko prvega odstavka 55. člena Zakona o varstvu osebnih podatkov (Uradni list RS, št. 163/22, ZVOP-2), 58. členom Uredbe (EU) 2016/679 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016 o varstvu posameznikov pri obdelavi osebnih podatkov in o prostem pretoku takih podatkov ter razveljavitvi Direktive 95/46/ES (Splošna uredba), ter 2. členom Zakona o informacijskem pooblaščencu (Uradni list RS, št. 113/05 in 51/07 – ZUstS-A, ZInfP) posredujemo naše neobvezujoče mnenje v zvezi z vašim vprašanjem.

Splošna uredba se ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb, ZVOP-2 pa ureja zgolj dostop do podatkov umrle osebe, ne pa tudi njihovega izbrisa.

V nekaterih primerih bi izbris osebnih podatkov umrlega lahko njemu najbližje osebe dosegle preko sodišča z uveljavljanjem pravice do pietete.

Obrazložitev

Uvodoma poudarjamo, da IP izven postopka inšpekcijskega nadzora ali drugega upravnega postopka konkretnih obdelav osebnih podatkov, predvsem z vidika zakonitosti, ne more presojati.

Vsak posameznik ima v skladu s 17. členom Splošne uredbe pravico do izbrisa svojih osebnih podatkov. Glede obdelave osebnih podatkov umrlih oseb IP pojasnjuje, da iz uvodnih določb 27, 158 in 160 Splošne uredbe izhaja, da se ta ne uporablja za osebne podatke umrlih oseb, kar pomeni, da tudi IP v tem delu ni pristojen. Lahko pa države članice določijo pravila za obdelavo osebnih podatkov umrlih oseb, kar je Slovenija določila v 9. členu ZVOP-2, ki pa ureja zgolj dostop do podatkov umrle osebe, ne pa tudi izbrisa osebnih podatkov. Upravljavci osebnih podatkov so sicer v skladu z načelom točnosti dolžni zagotavljati, da so podatki, ki jih obdelujejo, točni in po potrebi ažurni, ter jih brez nepotrebnega odlašanja popraviti ali izbrisati, kadar se izkaže, da so netočni. V tem smislu bi morali upravljavci na podlagi prejete zahteve oziroma predloženih informacij popraviti netočne podatke, vendar pa takšna obveznost v konkretnem primeru ne pomeni obstoja pravice posameznice, saj je ta pokojna, niti pravice njenih svojcev, saj takšna pravica ne izhaja iz Splošne uredbe. Ne glede na to pa lahko kdorkoli, vključno s sorodniki pokojne, v primeru nadaljnje obdelave očitno netočnih podatkov poda prijavo zaradi kršitve načela točnosti, ki bi jo IP obravnaval kot klasično inšpekcijsko prijavo.

V skladu s 134. členom Obligacijskega zakonika (Uradni list RS, št. 97/07 – uradno prečiščeno besedilo, 64/16 – odl. US in 20/18 – OROZ631) ima vsak posameznik pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. Pravno varstvo na podlagi navedene določbe lahko pod določenimi pogoji zahtevajo tudi člani ožje družine pokojne osebe v okviru tako imenovane pravice do pietete.

34. in 35. člen Ustave Republike Slovenije varuje človekovo osebno dostojanstvo, osebnostne pravice, njegovo varnost in zasebnost. Nekatere pravice in temeljne svoboščine so v okviru pravice do pietete varovane tudi po smrti posameznika. Pieteta je spomin na umrlega, ta pa je lahko med drugim prizadet tudi, če kdo žali čast ali ugled umrlega in če raznaša dejstva iz njegovega osebnega ter družinskega življenja. Namen pravice do pietete je posmrtna zaščita osebnosti pokojnika in njegovega dostojanstva (ter želja, da bodo njegove odločitve, ki so bile sprejete v času življenja, spoštovane tudi po njegovi smrti). Če je v takšnih primerih prizadeta tudi duševna integriteta pokojniku najbližjih oseb, lahko nastopijo zoper poseg ne le v interesu umrlega, temveč tudi v lastnem interesu. Navedeno predvsem pomeni, da bi eventualno lahko na sodišču poskusili z zahtevkom za izbris osebnih podatkov pokojnice. IP pojasnjuje, da gre pri uveljavljanju osebnostnih pravic, ki presegajo pravico do varstva osebnih podatkov, za področje, ki je v domeni sodišč in IP za to ni pristojen.

Lepo vas pozdravljamo.

Pripravila

Sandra Kajtazović, univ. dipl. prav.

dr. Jelena Virant Burnik,

informacijska pooblaščenka