Jedro

Sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka le, če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v roku za ugovor (236. člen ZFPPIPP) poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Dolžnik zaradi vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo po tem, ko je upnik že vložil predlog za začetek stečajnega postopka, v nobenem primeru ne more biti v ugodnejšem položaju, kot če bi vložil predlog za redno prisilno poravnavo. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev kogentnih zakonskih določb in zlorabo postopka prisilne poravnave z namenom zavlačevanja in oviranja upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave.

2. Zoper navedeni sklep se je pritožil dolžnik. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dne 23. 6. 2022 začelo stečajni postopek zoper dolžnika, da pa je dolžnik dne 6. 5. 2022 vložil (nepopoln) predlog za začetek postopka poenostavljene prisilne poravnave. Odločitev o zavrženju tega predloga je sodišče prve stopnje nepravilno oprlo na drugi odstavek 140. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), ki določa, da po začetku stečajnega postopka ni več dovoljeno predlagati postopka prisilne poravnave. V obravnavanem primeru namreč ne gre za primer, ki ga ureja citirano določilo (ko je predlog za postopek prisilne poravnave vložen po začetku stečajnega postopka).

5. Pravilna pa je bila ugotovitev prvostopnega sodišča, da ni pogojev za prekinitev predhodnega postopka odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka (152. člen ZFPPIPP), ker dolžnik ni v tem postopku (St ...) v roku za ugovor zoper upnikov predlog za začetek stečajnega postopka predlagal odložitve odločanja o upnikovem predlogu in jo opravičil z vložitvijo predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo. Pritožba navaja, da dolžnik predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo oziroma zahteve za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka v zahtevanem roku ni mogel vložiti, ker še ni razpolagal z zadnjo letno bilanco, iz katere izhaja, da je dolžnik mikrodružba in da ima zato možnost vložiti predlog za poenostavljeno prisilno poravnavo. Pritožnik meni, da mu je bila z odločitvijo sodišča prve stopnje odvzeta pravica do uporabe zakonsko predvidenega pravnega sredstva.

6. Pritožniku ni bila odvzeta pravica do uporabe zakonsko predvidenega pravnega sredstva, ker zakon (ZFPPIPP) možnosti vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo med postopkom odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka niti ne predvideva. Drugi odstavek 221.b člena ZFPPIPP ne določa, da se v postopku poenostavljene prisilne poravnave (smiselno) uporablja določba 152. člena ZFPPIPP, kar pomeni, da zakon ne ureja razmerja med postopkom poenostavljene prisilne poravnave in predhodnim stečajnim postopkom. Kolizijo predhodnega stečajnega postopka in postopka poenostavljene prisilne poravnave je uredila šele sodna praksa (Cst 70/2015, Cst 168/2015, Cst 187/2014), ki je določila pravila o smiselni uporabi nekaterih določb ZFPPIPP, ki urejajo razmerje med redno prisilno poravnavo in predhodnim stečajnim postopkom. Skladno s stališči citirane sodne prakse sodišče prekine postopek odločanja o predlogu za začetek stečajnega postopka le, če dolžnik v predhodnem postopku odločanja o upnikovem predlogu za začetek stečajnega postopka v roku za ugovor (236. člen ZFPPIPP) poda zahtevo za odložitev odločanja o začetku stečajnega postopka. Tega roka ni mogoče podaljšati oz. se lahko največ za tri delovne dni podaljša le rok za predložitev vseh listin iz drugega odstavka 236. člena ZFPPIPP (tretji odstavek 236. člena ZFPPIPP). Dolžnik zaradi vložitve predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo po tem, ko je upnik že vložil predlog za začetek stečajnega postopka, v nobenem primeru ne more biti v ugodnejšem položaju, kot če bi vložil predlog za redno prisilno poravnavo. Nasprotno stališče bi pomenilo kršitev kogentnih zakonskih določb in zlorabo postopka prisilne poravnave z namenom zavlačevanja in oviranja upnika, ki želi doseči začetek stečajnega postopka.

7. Ker tudi ni našlo razlogov, na katere pazi po uradni dolžnosti (350. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (365. člen ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).

Ta pisni odpravek se ujema z elektronskim izvirnikom sklepa.