Jedro

Ker tožeča stranka svoje vloge za dodelitev BPP, kljub več pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge, le-te ni dopolnila, jo je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno zavrgel na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka krije svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka zavrgla prošnjo tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve stopnje v pravdnem postopku III P 1380/2017, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani zaradi plačila 33.210,00 EUR s pp po ZPŠOIRSP. Ker je bila prošnja tožeče stranke nepopolna, saj ni navedla vseh predpisanih podatkov oziroma ni predložila zahtevanih dokazil skladno z določili 1. in 3. odstavka 32. člena in 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v povezavi z določili 1. odstavka 66. in 67. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) v zvezi z 2. odstavkom 34. člena ZBPP, ki jih tožena stranka v svoji obrazložitvi tudi citira, na podlagi katerih bi lahko odločala o obstoju pogojev, ki morajo biti izpolnjeni za odobritev brezplačne pravne pomoči, jo je s pozivom z dne 17. 9. 2017 in z dne 4. 10 2017 pozvala, da svojo vlogo dopolni in predloži zahtevane podatke oziroma dokazila. Pri tem jo je posebej opozorila, da bo prošnjo, kolikor v danem roku ne bo dopolnjena, zavrgla. Dne 7. 9. 2017 je tožeča stranka z dopolnitvijo vloge toženi stranki predložila le plačilne liste za mesece maj, junij in julij 2017 ter bančne izpiske tožnice. Da ostalega premoženja nima, pa je tožnica sporočila preko svoje pooblaščenke z elektronskim sporočilom, preko elektronskega naslova gmail, pri katerem identifikacija prosilke ni znana. Na njeno željo ji je tožena stranka rok za dopolnitev prošnje podaljšala do 9. 10. 2017, njena odvetnica pa je toženi stranki po elektronski pošti nato ponovno dne 29. 9. 2017 poslala plačilne liste prosilke, ostale dokumentacije pa ni predložila. Zato je tožena stranka tožnico ponovno pozvala k predložitvi manjkajoče dokumentacije oziroma dokazil ter jo pri tem posebej opozorila, da izjava prosilke, podana preko elektronskega naslova gmail, kjer identifikacija prosilca ni znana, ne zadostuje za dopolnitev vloge. Tožnica je nato preko svoje pooblaščenke dne 9. 10. 2017 ponovno poslala nepopolno dopolnitev, predložila enaka dokazila kot pred tem, svoje vloge pa ni dopolnila z manjkajočimi dokazili, tako da po ugotovitvi tožene stranke svoje vloge ni dopolnila v skladu s pozivom. Ker tako tožena stranka ni mogla ugotoviti, ali tožnica izpolnjuje pogoje za dodelitev brezplačne pravne pomoči, je njeno vlogo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) v skladu z določbo 2. odstavka 67. člena ZUP, kot nepopolno, zavrgla.

2. Tožeča stranka se s tako odločitvijo ne strinja in vlaga tožbo, v kateri navaja, da bi moralo biti ob pravilni odločitvi tožene stranke prošnji tožnice za dodelitev BPP ugodeno. Tožnica navaja, da ne drži, da je toženi stranki dostavila zgolj plačilne listine za maj, junij in julij 2017 ter njene bančne izpiske, saj je dostavila tudi prošnjo za dodelitev BPP, svojo izjavo, pogodbo o zaposlitvi (ugovor o radu) in dokazilo, da ji je delovno razmerje prenehalo (rješenje o otkazu ugovora o radu). V tožbenem zahtevku sodišču predlaga, naj izpodbijani sklep odpravi oziroma spremeni tako, da tožničini prošnji za BPP v celoti ugodi, toženi stranki pa naloži plačilo tožničinih stroškov postopka skupaj z zakonitimi zamudnimi obrestmi.

3. Tožena stranka je na poziv sodišča posredovala upravne spise in obenem vložila odgovor na tožbo, v katerem vztraja pri sprejeti odločitvi in svojih razlogih, kot izhajajo iz izpodbijanega sklepa.

K točki 1:

4. Tožba ni utemeljena.

5. Zakonodajalec je z uveljavitvijo Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP, Uradni list RS, št. 48/2001 in nadaljnji) zasledoval namen, ki je opredeljen z določilom 1. odstavka 1. člena ZBPP, in sicer je namen zakona v uresničevanju pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje in preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničevati. To pravico je z določilom 1. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP zakonodajalec v prvi vrsti zagotovil državljanom Republike Slovenije, skladno z 2. in 3. točko 1. odstavka 10. člena ZBPP pa tudi tujcem, v skladu s standardi, ki so glede ugotovitvenega postopka in dokaznih standardov ter obsega in vsebine obrazložitve izdanega upravnega akta predpisani z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), ki se skladno z 2. odstavkom 34. člena ZBPP v povezavi s 3. členom ZUP subsidiarno uporablja tudi v postopkih za dodelitev BPP.

6. Brezplačna pravna pomoč (BPP) pomeni skladno z določbo 3. odstavka 1. člena ZBPP pravico do celotne ali delne zagotovitve sredstev za pokritje stroškov za pravno pomoč in oprostitev plačila stroškov sodnega postopka. Pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP se ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni s tem zakonom (3. odstavek 11. člena ZBPP), po stanju na dan izdaje zadevne odločbe skladno z določili 1. odstavka 8. člena v povezavi z 2., 3., 4., 5. in 6. točko 1. odstavka 214. člena ZUP in 2. odstavkom 34. člena ZBPP, glede na relevantne dejanske okoliščine konkretnega primera.

7. Postopek za dodelitev brezplačne pravne pomoči torej primarno ureja ZBPP, kolikor ta zakon ne določa drugače, pa postopa pristojni organ za brezplačno pravno pomoč po zakonu, ki ureja splošni upravni postopek, torej ZUP (2. odstavek 34. člena ZBPP). Prošnja za dodelitev brezplačne pravne pomoči mora vsebovati podatke, navedene v 32. členu ZBPP, med drugim tudi podatke o zadevi (4. alineja drugega odstavka 32. člena ZBPP). Te podatke organ potrebuje, ker se kot pogoj za dodelitev brezplačne pravne pomoči, ki mora biti kumulativno izpolnjen poleg finančnega oziroma premoženjskega pogoja, upoštevajo tudi okoliščine in dejstva o zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (24. člen ZBPP).

8. Prošnja za brezplačno pravno pomoč mora torej vsebovati vse elemente, ki jih določa 32. člen ZBPP. Če le-teh ne vsebuje, mora organ za brezplačno pravno pomoč postopati, ker ZBPP tega ne ureja, po ZUP. Ta organu, ki odloča v zadevi, v 1. odstavku 67. člena nalaga, da zahteva od vlagatelja vloge, naj nepopolno vlogo v danem roku dopolni oziroma popravi. Če stranka v danem roku pomanjkljivosti ne odpravi oziroma vloge ne dopolni, organ takšno vlogo s sklepom zavrže (2. odstavek 67. člena ZUP).

9. V konkretnem primeru je tožeča stranka, kot izhaja iz podatkov v listinah predloženega upravnega spisa, dne 13. 7. 2017 vložila prošnjo za BPP na predpisanem obrazcu BPP št. 1, ki jo je tožena stranka prejela dne 16. 8. 2017, v kateri je tožnica pod točko III. PODATKI O ZADEVI v rubriki "Pravna zadeva:" navedla le sledeči tekst: "stalno prebivališče in odškodnina", medtem ko je preostali dve rubriki ("Navedba želene vrste, oblike in obsega brezplačne pravne pomoči" ter "Morebitni izbrani odvetnik") pustila neizpolnjeni.

10. Ker je bila takšna vloga nepopolna, ji je pristojni organ za BPP, sedaj tožena stranka pravilno poslala dne 17. 8. 2017 poziv na odpravo pomanjkljivosti, v katerem jo še posebej opozorila na relevantna določila 1. odstavka 32. člena, 20. člena in 33. člena ZBPP ter 66. člena ZUP in jo pozvala, da naj vlogo v danem petnajstdnevnem dodatnem roku ustrezno dopolni ter predloži manjkajoče podatke in listine v zvezi z obravnavano zadevo, po potrebi pa naj, poleg dokazil, poda tudi svoja dodatna pojasnila: če bodo listine dovolj jasne oziroma pojasnila zadostna, ni potrebno priložiti slovenskih prevodov, vendar pri pomanjkljivi vsebini listin pojasnila ne zadostujejo, listine pa morajo vsebovati vse podatke, ki jih tožena stranka v pozivu eksplicitno zahteva; v kolikor prosilka in njena hči (mld. A.A.) nista lastnici taksativno navedenega premoženja v Srbiji, pa mora prosilka v zvezi s tem predložiti lastnoročno podpisano izjavo, da za svoje navedbe prevzema vso materialno in kazensko odgovornost. Tožeča stranka je bila opozorjena na to, da mora vlogo dopolniti v roku 15 dni od prejema tega poziva. Dne 7. 9. 2017 se je tožnica na poziv tožene stranke odzvala in ji poslala zgolj plačilne liste za mesec maj, junij in julij 2017 ter bančne izpiske prosilke. Dne 4. 10. 2017 pa je tožena stranka tožnico ponovno pozvala na predložitev manjkajočih dokazil za dopolnitev njene prošnje za BPP ter jo izrecno pozvala k predložitvi izjave prosilke oziroma na predložitev manjkajočih dokazov. Dne 9. 10. 2017 je tožnica preko svoje pooblaščenke ponovno poslala nepopolno dopolnitev vloge, s katero so bila predložena enaka dokazila, kot že pred tem, ni pa tožnica svoje vloge dopolnila z manjkajočimi dokazili, tako da se je dodatno dani rok za dopolnitev vloge neuspešno iztekel. 11. Ker tožeča stranka svoje vloge za dodelitev BPP, kljub več pozivom tožene stranke na dopolnitev vloge, le-te ni dopolnila, jo je organ za brezplačno pravno pomoč pravilno zavrgel na podlagi 2. odstavka 67. člena ZUP. Po presoji sodišča je tako izpodbijana odločitev skladna s citiranimi zakonskimi določili, na katera je bila tožnica med postopkom izrecno opozorjena in pred izdajo izpodbijanega sklepa tudi opozorjena, da bo tožena stranka njeno vlogo, kolikor je tožnica ne bo ustrezno dopolnila, zavrgla s sklepom.

12. Ker je izpodbijani upravni akt po presoji sodišča pravilen in na zakonu utemeljen, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1).

K točki 2:

13. Odločitev o stroških temelji na določilu 4. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka tako v primeru, če sodišče tožbo zavrne, kakor tudi, če tožbo zavrže ali če se postopek ustavi.