20. 6. 2017

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Blagoja Mikovića, Ljubljana, na seji 20. junija 2017

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti drugega odstavka 23. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (Uradni list RS, št. 12/07 – uradno prečiščeno besedilo in 28/09) se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnik izpodbija v izreku tega sklepa navedeno določbo. Zatrjuje, da je v neskladju s 14. členom Ustave. Navaja, da mu je Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (v nadaljevanju ZPIZ) po izdaji sodbe Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. Ps 1929/2007 z dne 21. 8. 2008 z odločbo št. 24 9875836 z dne 27. 10. 2008 invalidsko vojaško pokojnino ponovno odmeril na podlagi 6. člena Zakona o pravicah iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja bivših vojaških zavarovancev (v nadaljevanju ZPIZVZ). Opozarja, da se od takrat naprej trudi za uskladitev te pokojnine z vojaškimi predpisi. V zvezi s tem izpostavlja sodbo Delovnega in socialnega sodišča v Ljubljani št. V Ps 1167/2014 z dne 23. 10. 2015 o zavrnitvi pobudnikovega tožbenega zahtevka za odpravo odločitev ZPIZ o zavrženju njegove zahteve za ponovno odmero pokojnine iz leta 2012. Iz te sodbe izhaja strinjanje sodišča z ZPIZ, da ni podlage za spremembo pravnomočno določene višine invalidske pokojnine pobudnika. Poleg tega je sodišče ugotovilo, da je pobudnik že v pravnomočno zaključenem postopku uveljavljal očitek nepravilno določene višine točke. Pobudnik predlaga, naj Ustavno sodišče razveljavi izpodbijano določbo.

2.Pobudo za začetek postopka za oceno ustavnosti lahko da, kdor izkaže svoj pravni interes (prvi odstavek 24. člena Zakona o Ustavnem sodišču, Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). Po drugem odstavku navedenega člena in ustaljeni ustavnosodni presoji je pravni interes podan, če predpis ali splošni akt, izdan za izvrševanje javnih pooblastil, katerega oceno pobudnik predlaga, neposredno posega v njegove pravice, pravne interese oziroma v njegov pravni položaj, morebitna ugoditev pobudi pa bi privedla do izboljšanja pobudnikovega položaja.

3.Izpodbijana določba ne učinkuje neposredno. V takšnih primerih se lahko pobuda vloži po izčrpanju pravnih sredstev zoper posamični akt, izdan na podlagi izpodbijanega predpisa, hkrati z ustavno pritožbo, pod pogoji iz 50. do 60. člena ZUstS. To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Razveljavitev zakona začne učinkovati naslednji dan po objavi odločbe o razveljavitvi (43. člen ZUstS). Po 44. členu ZUstS pa se zakon, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, o katerih je že bilo pravnomočno odločeno. Zato bi se pobudnikov pravni položaj z morebitno razveljavitvijo zakona lahko izboljšal le, če njegov postopek še ne bi bil pravnomočno končan oziroma če bi bila vložena tudi ustavna pritožba pobudnika zoper posamični akt, ki bi temeljil na razveljavljeni zakonski določbi. Pobudnik zoper pravnomočno odločbo o pokojnini ni vložil ustavne pritožbe. Zato ni izkazal pravnega interesa za izpodbijanje drugega odstavka 23. člena ZPIZVZ in je Ustavno sodišče njegovo pobudo zavrglo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi tretjega odstavka 25. člena ZUstS in prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10 in 56/11) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki: dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica