Jedro

Tožnik pravice graditi na zemljiščih ni izkazal. Za gradnjo na navedenih zemljiščih bi bilo namreč treba pridobiti soglasje vseh solastnikov zemljišč, na katerih želi tožnik graditi.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Upravna enota Maribor zavrnila zahtevek A.A. - sedaj tožnika, za izdajo gradbenega dovoljenja za gradnjo garaže s kurilnico na zemljiščih s parc. št. 3242 in 3242, k.o. ... (op. sodišča : pravilno št. 3243). V svoji obrazložitvi navaja, da niso izpolnjeni vsi pogoji iz 66. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1), saj ni izpolnjen pogoj iz 6. točke tega člena, ker tožnik ni izkazal pravice graditi, kot to določa 56. člen ZGO-1. V postopku je namreč bilo ugotovljeno, da tožnik ni edini lastnik parcel št. 3242 in 3243, k.o. ..., ampak so solastniki še B.B., C.C. in D.D. Tožnik je k zahtevku priložil soglasje D.D. in C.C., ne pa tudi soglasja B.B. Predložil je tudi pogodbo o razdružitvi solastnine, sklenjeno med njim in D.D., B.B. in C.C., vendar pa ni predložil tudi predloga za vpis te pogodbe v zemljiško knjigo, čeprav je bil k temu pozvan. Ker torej tožnik ni v celoti izkazal pravico graditi, je bilo treba njegov zahtevek zavrniti.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil. Meni, da je odločitev prvostopenjskega organa glede na to, da tožnik ni izkazal pravice graditi na navedenih zemljiščih, pravilna in zakonita.

Tožnik v tožbi navaja, da mu je bilo izdano enotno gradbeno dovoljenje za gradnjo hiše na zemljišču s parc. št. 3242, k.o. ... V hiši ni kurilnice in kleti, zato je Občino Rače zaprosil, da si posebej zgradi garažo, klet in kurilnico. Izdano mu je bilo urbanistično mnenje, kjer piše, da ima delovne pogoje in da za objekt ne bo potrebno lokacijsko dovoljenje. Tudi delavci in sorodniki so mu rekli, da je urbanistično mnenje dovolj. Če bi garažo podrl, potem je cela hiša lahko uničena. Brat mu soglasja ne da. Kot olajševalno okoliščino bi se lahko upoštevalo, da je 100 % vojaški invalid in skoraj slep.

Tožena stranka odgovora na tožbo ni podala, je pa poslala upravne spise.

Tožnik v pripravljalni vlogi navaja, da bo kmalu sodna razprava za zapuščino in da bi se lahko počakalo do sodne razprave.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je za odločitev bistveno vprašanje ali je tožnik izkazal pravico graditi na navedenih zemljiščih. Po določbi četrtega odstavka 54. člena Zakona o graditvi objektov (ZGO-1) mora namreč investitor k zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja priložiti dokazilo o pravici graditi, če le-ta še ni vpisana v zemljiško knjigo. V 56. členu ZGO-1 pa je določeno, katera dokazila se po tem zakonu štejejo kot dokazila za izkaz o pravici gradnje.

Glede na citirane zakonske določbe in upoštevajoč spisovne podatke, je po presoji sodišča prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnik pravice graditi na navedenih zemljiščih ni izkazal. Iz spisovnih podatkov je namreč razvidno, da tožnik ni edini lastnik navedenih zemljišč, zaradi česar bi bilo za gradnjo na navedenih zemljiščih potrebno soglasje vseh solastnikov. Slednjega pa tožnik nima, saj mu B.B. soglasja ni dal. Tožnik tudi ni predložil predloga za vpis pogodbe o razdružitvi solastnine v zemljiško knjigo. To pa pomeni, da tožnik pravice graditi na navedenih zemljiščih ni izkazal. Tožbeni ugovori na drugačno odločitev v zadevi ne morejo vplivati. Ker ni jasno, kaj tožnik misli z urbanističnim mnenjem, se sodišče do tega tožbenega ugovora ne more opredeliti. Tožbena navedba, da bi se zaradi rušitve garaže lahko podrla cela hiša, je pavšalna in z ničemer izkazana, zato je sodišče ne more upoštevati. Prav tako za odločitev o stvari ne more biti upoštevna navedba o tem, da je tožnik invalid in skoraj slep. Tudi ugovor, da bi se lahko počakalo do sodne obravnave, ne more vplivati na odločitev o stvari.

Ker torej tožnik ni izkazal, da ima na navedenih zemljiščih pravico graditi, kar pomeni, da ni izkazal izpolnjevanja pogoja iz 6. točke 66. člena ZGO-, kar nadalje pomeni, da ni izkazal, da izpolnjuje vse pogoje za izdajo gradbenega dovoljenja, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) zavrnilo kot neutemeljeno.