Jedro

Ker je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, nadzor nad njegovim delom in poslovanjem opravlja sodnik, ki vodi postopek.

V okviru vodenja postopka ima sodnik pristojnost nadzora nad poslovanjem upravitelja. Ta pristojnost v ZFPPIPP sicer ni izrecno določena, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP. Nadzor ni zgolj procesne narave (zaradi zagotovitve spoštovanja zakonsko določenih rokov in hitrosti postopka), pač pa gre za vsebinski nadzor, ki izhaja predvsem iz namena postopkov zaradi insolventnosti (zagotovitve najboljših pogojev za plačilo upnikov.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom (1.) B. R. razrešilo s funkcije upravitelja v postopku, (2) za novega upravitelja imenovalo T. Č. ter (3) ugotovilo, da upravitelj opravlja naloge in pristojnosti upravitelja v postopku prek v 3. točki izreka navedene pravnoorganizacijske oblike.

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil razrešeni upravitelj, in sicer zaradi zmotne uporabe materialnega prava ter nepopolne in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja. Predlagal je razveljavitev izpodbijanega sklepa.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Naloge stečajnega upravitelja so določene v skladu s potrebami postopka zaradi insolventnosti. ZFPPIPP določa, da mora upravitelj pri opravljanju svojih nalog in pristojnosti ravnati z ustrezno profesionalno skrbnostjo; ker je strokovnjak s posebnimi strokovnimi znanji, potrebnimi za vodenje stečaja, se njegova skrbnost presoja po merilih skrbnosti strokovnjaka (dr. Nina Plavšak, Zakon o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, Gospodarski vestnik, Ljubljana 1997, str. 208). Gre za skrbnost, ki se glede na posebna strokovna znanja za vodenje postopkov zaradi insolventnosti, ki jih ima, pričakuje od upravitelja. Ker je upravitelj organ postopka zaradi insolventnosti, nadzor nad njegovim delom in poslovanjem opravlja sodnik, ki vodi postopek. Slednji je odgovoren za hitro in uspešno izvedbo in zaključek stečajnega postopka (prvi odstavek 48. člena ZFPPIPP). V okviru vodenja postopka ima sodnik pristojnost nadzora nad poslovanjem upravitelja. Ta pristojnost v ZFPPIPP sicer ni izrecno določena, izhaja pa iz prvega odstavka 48. člena ZFPPIPP. Nadzor ni zgolj procesne narave (zaradi zagotovitve spoštovanja zakonsko določenih rokov in hitrosti postopka), pač pa gre za vsebinski nadzor, ki izhaja predvsem iz namena postopkov zaradi insolventnosti (zagotovitve najboljših pogojev za plačilo upnikov; 47. člen ZFPPIPP). Tak način nadzora (torej vsebinski) se od sodišča tudi sicer pričakuje, ne glede na to, da v zakonu ni izrecno in posebej urejen. Vsebinski nadzor posredno izhaja tudi iz dolžnosti (in ne zgolj upravičenja) sodišča, da razreši upravitelja, če krši obveznosti upravitelja v postopku, v katerem je bil imenovan (1. točka 118. člena ZFPPIPP).

5. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je v predmetnem stečajnem postopku sodišče prve stopnje moralo upravitelja pozivati k dopolnitvam njegovih rednih poročil, vendar brezuspešno. Upravitelj se na pozive sodišča ni odzival, čeprav je bil izrecno opozorjen, da bo sodišče njegovo ravnanje presojalo z vidika kršitev njegovih obveznosti. Razrešeni upravitelj v pritožbi ničesar od navedenega ne izpodbija, pač pa pojasnjuje, da se na poziv sodišča o izjasnitvi glede kršitev ni mogel odzvati iz objektivnih razlogov. Razlogi, ki jih upravitelj navaja, so najmanj neresni: zadnji dan roka za odgovor na poziv sodišča naj bi upraviteljev certifikat SIGEN–CA potekel, zaradi česar ni mogel dostopati do portala e–sodstvo. Ne da bi višje sodišče posebej presojalo ravnanje upravitelja, ki je očitno do zadnjega dne odlašal z odgovorom sodišču, tudi sicer njegovo ravnanje – ko je odreagiral šele na dopis, v katerem ga je sodišče opozorilo, da ga bo razrešilo, v kolikor se ne bo odzval – kaže na odsotnost upraviteljeve profesionalne skrbnosti ter ignorantski odnos do sodišča. 6. Stečajni postopek je namenjen predvsem zagotavljanju varstva upnikov stečajnega dolžnika in zagotavljanju čim višjega poplačila njihovih terjatev do stečajnega dolžnika. Stečajni upravitelj, ki je eden od organov stečajnega postopka, mora tudi navzven dajati videz, da je vreden polnega zaupanja vseh udeležencev v postopku. V izpodbijanem sklepu navedeno razlogi za upraviteljevo razrešitev so očitno zgolj del razlogov, ki kažejo na to, da upravitelj v postopku ne postopa ustrezno oziroma, da ne komunicira s sodiščem. To slabo vpliva na celoten potek stečajnega postopka, brez dvoma pa povzroča tudi nepotrebne zastoje v postopku.

7. V konkretnem primeru gre predvsem za dejstvo, da neuspešna komunikacija med sodiščem in upraviteljem in s strani sodišča očitane konkretne nepravilnosti utegnejo negativno vplivati na potek stečajnega postopka, v vsakem primeru pa ga otežujejo in sodišče po nepotrebnem obremenjujejo. Višje sodišče se ne opredeljuje posebej do posameznih konkretnih pritožbenih navedb glede ustreznosti upraviteljevih predlogov, saj je na vse očitke v zadostni meri odgovorilo že sodišče prve stopnje, njegove ugotovitve pa višje sodišče potrjuje kot pravilne. Pripominja zgolj to, da pritožnikovo vztrajanje pri ustreznosti njegovih predlogov, ne glede na to, da jih je sodišče prve stopnje že ocenilo kot neustrezne in zahtevalo popravke, kažejo na pritožnikovo nerazumevanje položaja upravitelja v stečajnem postopku in zlasti v odnosu do stečajnega sodnika.

8. Pritožnik s pritožbenimi razlogi, s katerimi poskuša pojasniti pravilnost svojega postopanja, ne more uspeti. Izpodbijani sklep je pravilen, izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi pa niso podani. Ker niso podani niti razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, oba pa v zvezi s 121. členom ZFPPIPP), je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 121. členom ZFPPIPP).