Jedro

Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljavljati v zapuščinskem postopku.

Ker pritožnik v zapuščinskem postopku ni sodeloval, razglasitev dodatka k oporoki in uveljavitev dedne pravice pa je zahteval še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, lahko svojo dedno pravico uveljavlja v še tekočem zapuščinskem postopku, kajti dedno pravico je v pravdi mogoče uveljavljati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v izrecno zakonsko določenih primerih.

Po 335. člena ZPP je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev.

Izrek

Pritožba zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I D 659/1987 z dne 20. 8. 2010 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

Pritožbi zoper sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani I D 659/1987 z dne 5. 11. 2010 se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Pritožbi zoper dodatni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v Ljubljani I D 659/87 z dne 1. 7. 2010 se ugodi in se sklep v izpodbijanem delu, ki se nanaša na nepremičnine parc. št. 844/2 vl. št. 1928 k.o. G. in 7466/10037-tin nepremičnine parc. št. 844/1 vl. št. 1929 k.o. G. razveljavi in v tem obsegu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim dodatnim sklepom o dedovanju z dne 1. 7. 2010 ugotovilo, da dodatna zapuščina obstoji iz 1/2 nepremičnine parc. št. 1322/2, 1322/3, 1322/4, 1322/6, vl. št. 2935 k.o. D.,1/2 nepremičnine parc. št. 506/1, 506/2 in 1322/5, vl. št. 967 k.o. D., nepremičnine parc. št. 844/2, vl. št. 1928 k.o. G. in 7466/10037-tin nepremičnine parc. št. 844/1, vl. št. 1929 k.o. G. ter je na podlagi prvotnega pravnomočnega sklepa o dedovanju za dediče dodatne zapuščine razglasilo zapustničino pranečakinjo T. Š., zapustničinega pranečaka M. Š. in zapustničinega pranečaka K. Š., vsakega do 1/3. Zoper navedeni sklep se je z vlogo z dne 16. 7. 2010, ki jo je prvostopenjsko sodišče štelo za pritožbo, po pooblaščenki pritožil V. B. Navaja, da sodišče pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju ni upoštevalo dodatka k oporoki z dne 20. 10. 1986, na podlagi katerega nepremičnino parc. št. 844 k.o. G. oziroma sedaj parc. št. 844/2 in 7466/10037-tin parc. št. 844/1 deduje B. F. – F. S sklepom z dne 20. 8. 2010 je sodišče prve stopnje pritožbo V. B. z dne 4. 8. 2010 zoper dodatni sklep o dedovanju Okrajnega sodišča v L. I D 659/87 z dne 1. 7. 2010 zavrglo, ker pritožba ni bila podpisana s strani V. B. oziroma njegove pooblaščenke.

Zoper navedeni sklep se je po pooblaščenki pritožil V. B. V pritožbi kot bistveno poudarja, da je posebnost nepravdnega postopka v tem, da gre predvsem za urejanje razmerja med prizadetimi osebami in ne kot v pravdnem postopku za presojanje utemeljenosti zahtevka, zato ni potrebno, da je predlog natančno oblikoval, ampak je dovolj, da vsebuje opis razmerja oziroma stanja, o katerem naj sodišče odloči, dejstva, ki so pomembna za odločitev, dokaze za te navedbe ter druge podatke, ki jih mora vsebovati vsaka druga vloga.

S sklepom z dne 5. 11. 2010 je sodišče zavrnilo zahtevek V. B. z dne 16. 7. 2010, s katerim je zahteval, da sodišče za dedinjo dodatne zapuščine, to je nepremičnine parc. št. 844/2 in 7466/10037-tin parc. št. 844/1, oboje k.o. G., določi B. F..

Zoper navedeni sklep se je po pooblaščenki pritožil V. B. V pritožbi in dopolnitvi pritožbe opozarja, da je sodišče spregledalo, da je bila fotokopija oporoke priglašena že 2. 7. 2010, ko sklep sodišča z dne 1. 7. 2010 še ni bil izdan. Sodišče je namreč vezano na sklep takrat, ko je sklep odpravljen, to je izročen na pošti zaradi dostave strankam. Sodišče je torej prejelo oporoko, še preden je bil sklep sploh izdan, kaj šele pravnomočen, kot to zahteva določilo 222. člena ZD.

Pritožba zoper sklep z dne 20. 8. 2010 ni utemeljena, pritožbi zoper sklep z dne 5. 11. 2010 in zoper dodatni sklep o dedovanju z dne 1. 7. 2010 pa sta utemeljeni.

O pritožbi zoper sklep z dne 20. 8. 2010 Po 335. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) je podpis pritožnika obvezna sestavina pritožbe. Če pritožba ni podpisana, je po tretjem odstavku 343. člena ZPP nepopolna in jo sodišče zavrže, ne da bi jo poprej vrnilo v dopolnitev. Po 336. členu ZPP se namreč v postopku s pritožbo ne uporabljajo določbe 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev, kar vse je sodišče prve stopnje pritožniku že pojasnilo v izpodbijanem sklepu.

Glede na navedeno je odločitev sodišča prve stopnje, ki je nepopolno pritožbo zavrglo, pravilna in zakonita, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 2. točke 365. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

O pritožbah zoper sklep z dne 5. 11. 2010 in zoper dodatni sklep o dedovanju z dne 1. 7. 2010 Redna pot za uveljavljanje dedne pravice je zapuščinski postopek, pravdni postopek pa zgolj izjemoma in sicer takrat, kadar oseba, ki misli, da ima dedno pravico, le-te ni mogla uveljavljati v zapuščinskem postopku (Karel Zupančič, Dedno pravo, druga spremenjena in dopolnjena izdaja, ČZ, Uradni list RS, L. 1991, stran 210).

Zmotno je pritožbeno stališče, da je pritožnik zahteval razglasitev dodatka k oporoki ter uveljavitev dedne pravice že dne 2. 7. 2010. Navedenega dne je pooblaščenka pritožnika na sodišče vložila le predlog za pregled spisa oziroma za izdajo fotokopij, ter pri tem ni zahtevala, da sodišče dodatek k oporoki kot veljaven razglasi oz. da sodišče za dedinjo dodatne zapuščine določi F. B. Slednje je zahtevala šele z vlogo z dne 16. 7. 2010. Ker pritožnik v zapuščinskem postopku ni sodeloval, razglasitev dodatka k oporoki in uveljavitev dedne pravice pa je zahteval še pred pravnomočnostjo sklepa o dedovanju, lahko svojo dedno pravico uveljavlja v še tekočem zapuščinskem postopku, kajti dedno pravico je v pravdi mogoče uveljavljati šele po pravnomočnosti sklepa o dedovanju v izrecno zakonsko določenih primerih.

Pri izdaji dodatnega sklepa o dedovanju je sodišče prve stopnje sicer pravilno upoštevalo le pravnomočen prejšnji sklep o dedovanju in je zato naknadno najdeno premoženje pravilno dosodilo v skladu s pravnomočnim sklepom o dedovanju. Ker pa je pritožnik uveljavljal dedno pravico še pred pravnomočnostjo dodatnega sklepa o dedovanju, je bilo potrebno razveljaviti sklep z dne 5. 11. 2010 v celoti ter dodatni sklep o dedovanju z dne 1. 7. 2010 v izpodbijanem obsegu, ki se nanaša na parc. št. 844/2 vl. št. 1928 k.o. G. in 7466/10037-tin nepremičnine parc. št. 844/1 vl. št. 1929 k.o. G. in v tem obsegu zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo odločanje.