Jedro

Pritožba, ki jo vloži poslovno omejeno sposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov (je neupoštevna).

Izrek

Ugotovi se, da pritožba nima pravnih učinkov.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo pritožbo toženca z 22. 11. 2017. 2. Zoper tak sklep je toženec sam, ne preko stečajne upraviteljice, vložil pritožbo.

3. Pritožba je bila vročena tožeči stranki.

4. Ta pritožba nima pravnih učinkov.

5. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je prvi toženec v postopku osebnega stečaja. Višje sodišče je z vpogledom v elektronski vpisnik INS ugotovilo, da stečajni postopek St 716/2017 še ni zaključen.1 V skladu z 251. členom Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP)2 je treba stečajnemu dolžniku vsa pisanja v sodnih in drugih postopkih, vročiti preko stečajnega upravitelja. Tako je v tem postopku ravnalo sodišče prve stopnje, saj je pravilno ugotovilo, da gre za postopek, za katerega je poslovna (in zato procesna) sposobnost stečajnega dolžnika omejena v smislu 1. točke 1. odstavka 386. člena ZFPPIPP3, ne za kakšnega od tistih, ko ni.

6. Vrhovno sodišče Republike Slovenije je ob obravnavanju vloge toženca, ki mu je bila delno odvzeta poslovna sposobnost4, ki jo je vložil sam, ne po zastopniku, navedeno dejstvo razlagalo takole: „Vloga poslovno nesposobne osebe ni niti prepozna niti nepopolna in tudi ne nedovoljena v smislu 4. odstavka 343. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP). Oseba, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost za nastopanje v sodnih postopkih, ne more oziroma ne sme sama opravljati procesnih dejanj. To izhaja že iz samega bistva (delnega) odvzema poslovne sposobnosti. To bistvo je, da izjava volje, ki jo poda poslovno nesposobna oseba, ne more imeti nikakršnih pravnih posledic. Smiselno enako izhaja tudi iz določbe 2. odstavka 81. člena ZPP, ki sodišču nalaga, naj takšni osebi postavi skrbnika, da bo lahko zanjo opravljal pravdna dejanja. Če pa takšna oseba skrbnika že ima, tedaj ravnanje po 2. odstavku 81. člena ZPP seveda ni več potrebno ter ostane le še dejstvo, da njena lastna ravnanja ne morejo imeti pravnih posledic.“

7. Argumentacija s svojo prepričljivostjo zavezuje tudi pritožbeno sodišče, situacija delne omejitve poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika pa je v bistvenih prvinah primerljiva z zgoraj opisano. Zato je višje sodišče ravnalo enako kot Vrhovno sodišče Republike Slovenije in je ob odsotnosti izrecne ureditve, kako ravnati s pritožbo, ki jo vloži poslovno omejeno sposobna oseba, in ob pravnem dejstvu, da taka vloga ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov in je torej neupoštevna, izdalo pričujoči ugotovitveni sklep. Ob tem pritožbeno sodišče še dodaja, da stečajna upraviteljica, ki ji je bil sklep, kot je bilo pojasnjeno, pravilno vročen, pritožbe ni vložila.

1 Do prekinitve postopka je prišlo 9. 3. 2017, do nadaljevanja pa glede na določbo 5. točke 6. odstavka 383. člena ZFPPIPP 27. 7. 2017 s pravnomočnostjo sklepa s 7. 7. 2017. Neizdaja deklaratornih sklepov o prekinitvi in nadaljevanju tega postopka v postopku pred sodiščem prve stopnje na pravilnost izpodbijanega sklepa ne vpliva. 2 Ta se na podlagi 383. člena ZFPPIPP v postopku osebnega stečaja uporablja smiselno, kar pomeni v povezavi z določbo 386. člena ZFPPIPP in drugimi iz 5.11. oddelka ZFPPIPP. 3 Ker postopek vpliva na obseg stečajne mase. 4 II DoR 341/2015.