Jedro

Glede na dejstvo, da je do prenosa pristojnosti prišlo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani ter da je tožeča stranka pooblastilo za pravdo dala odvetniku z območja svojega sedeža, odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo povračilo odvetniških stroškov za odvetnika, ki ima svoj sedež zunaj območja sodišča, pri katerem je tekel postopek, pravilna.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s popravnim sklepom z dne 11. 01. 2010 popravljen le stroškovni del (II. točka izreka sodbe) odločitve v sodbi z dne 23. 12. 2009. V samo odločitev o glavni stvari (I. točka izreka sodbe) popravni sklep ni posegel. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari bi tako tožena stranka lahko izpodbijala le s pritožbo zoper sodbo. To narekuje ločeno obravnavanje pritožbe zoper sodbo in pritožbe zoper popravni sklep; saj odločitev o pritožbi zoper popravni sklep ne vpliva na odločitev o pritožbi zoper sodbo in obratno. Tako se pritožbeno navajanje tožene stranke, da bi moralo sodišče najprej odločiti o pritožbi zoper popravni sklep, izkaže za neutemeljeno.

Izrek

1. Pritožbi zoper sklep z dne 03. 11. 2010 se ugodi in se izpodbijani sklep razveljavi.

2. Pritožba zoper popravni sklep z dne 11. 01. 2010 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi.

3. Pritožba zoper sklep z dne 14. 05. 2010 se zavrne in se izpodbijani sklep potrdi. Tožeča stranka sama nosi stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

O pritožbi zoper sklep z dne 03. 11. 2010 Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se pritožba tožene stranke z dne 15. 02. 2010 zoper popravni sklep z dne 11. 01. 2010 šteje za umaknjeno.

Zoper sklep se je pravočasno, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter obravnava pritožbo zoper popravni sklep z dne 11. 01. 2010. Pritožba je utemeljena.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko s plačilnim nalogom z dne 17. 05. 2010 pozvalo na plačilo sodne takse za vloženo pritožbo zoper popravni sklep. Ker tožena stranka v 15-dnevnem roku po prejemu plačilnega naloga dolžne sodne takse ni plačala, je sodišče prve stopnje skladno s tretjim odstavkom 105.a člena ZPP pritožbo tožene stranke štelo za umaknjeno.

Tožena stranka v pritožbi trdi, da v pravnem pouku popravnega sklepa ni bilo zapisano, da je potrebno v primeru vložitve pritožbe zoper popravni sklep plačati sodno takso. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so pritožbene navedbe utemeljene, saj Zakon o sodnih taksah (ZST), ki ga je v obravnavanem primeru upoštevaje določbo 39. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1) potrebno uporabiti, taksne obveznosti za pritožbo zoper popravni sklep ne določa. To pomeni, da je pritožba zoper popravni sklep takse prosta. Zato je pritožbeno sodišče skladno s 3. točko 365. člena ZPP pritožbi tožene stranke ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo (1. točka izreka).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožena stranka ni priglasila.

Pritožbeno sodišče je v posledici razveljavitve sklepa z dne 03. 11. 2010 v nadaljevanju obravnavalo tudi pritožbo zoper popravni sklep z dne 11. 01. 2010. O pritožbi zoper popravni sklep z dne 11. 01. 2010 Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim popravnim sklepom popravilo II. točko izreka sodbe Okrožnega sodišča v Krškem opr. št. Pg 109/2009-19 z dne 23. 12. 2009 tako, da je tožena stranka dolžna v 15-ih dneh povrniti tožeči stranki nadaljnje pravdne stroške v znesku 298,50 EUR, v primeru zamude s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Zoper popravni sklep se je pravočasno, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani popravni sklep razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka v pritožbi navaja, da so se zaradi prenosa pristojnosti z Okrožnega sodišča v Ljubljani na Okrožno sodišče v Krškem povečali sodni stroški tožeče stranke, pri čemer tožena stranka prenosu pristojnosti ni imela možnosti ugovarjati.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je do predložitve predmetne zadeve v odločanje Okrožnemu sodišču v Krškem (ki ni sodišče splošne pristojnosti po sedežu tožene stranke) prišlo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. Su 132/2009 z dne 18. 02. 2009. Gre za sklep sodne uprave, ki je bil izdan na podlagi 105.a člena Zakona o sodiščih (Ur. l. RS, št. 19/1994 s spremembami in dopolnitvami), ki določa, da lahko predsednik skupno neposredno višjega sodišča na predlog predsednika sodišča, ki ima sodne zaostanke, odloči, da se pristojnost za sojenje v določenem številu zadev prenese na drugo manj obremenjeno stvarno pristojno sodišče na svojem območju. V postopku odločanja o zadevah pravosodne uprave se uporabljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) in bi se tožena stranka lahko po določilih citiranega zakona prenosu pristojnosti uprla takoj, ko je bila o njem obveščena, to pa je bila s prejemom vabila na narok za glavno obravnavo dne 22. 10. 2009. V pritožbi zoper popravni sklep tega razloga ne more več z uspehom uveljavljati.

Iz pravice do enakega varstva pravic v postopku po 22. členu Ustave RS izhajata tudi pravica do zastopanja po odvetniku in pravica do svobodne izbire odvetnika. To sicer ne pomeni nujno, da je nasprotni stranki v postopku treba naložiti breme stroškov, ki nastanejo, če si stranka za zastopanje izbere odvetnika v kraju zunaj območja sodišča, pri katerem teče postopek (primerjaj Nina Betetto: Pravdni postopek: zakon s komentarjem, 2. knjiga, GV Založba, 2006, str. 37). Po mnenju pritožbenega sodišča je v obravnavanem primeru, glede na dejstvo, da je do prenosa pristojnosti prišlo na podlagi sklepa Višjega sodišča v Ljubljani ter da je tožeča stranka pooblastilo za pravdo dala odvetniku z območja svojega sedeža, odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki priznalo povračilo odvetniških stroškov za odvetnika, ki ima svoj sedež zunaj območja sodišča, pri katerem je tekel postopek, pravilna. Pritožbeno sodišče je zato skladno z 2. točko 365. člena ZPP pritožbo tožene stranke zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka izreka).

Izrek o pritožbenih stroških je odpadel, ker jih tožena stranka ni priglasila.

O pritožbi zoper sklep z dne 14. 05. 2010 Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se napoved pritožbe tožene stranke z dne 23. 01. 2010 zoper sodbo z dne 23. 12. 2009 šteje za umaknjeno.

Zoper sklep se je pravočasno, iz pritožbenih razlogov bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava (1. in 3. točka prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP), pritožila tožena stranka. Pritožbenemu sodišču smiselno predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi .

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka sodišču očita, da bi moralo najprej odločiti o njeni pritožbi zoper popravni sklep. Sodišče prve stopnje je obvestila, da je v tej posledici napoved pritožbe zoper sodbo brezpredmetna, zato je tudi plačilni nalog za pritožbo smatrala kot brezpredmeten.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je bil s popravnim sklepom z dne 11. 01. 2010 popravljen le stroškovni del (II. točka izreka sodbe) odločitve v sodbi z dne 23. 12. 2009. V samo odločitev o glavni stvari (I. točka izreka sodbe) popravni sklep ni posegel. Glede na določbo drugega stavka tretjega odstavka 328. člena ZPP se stranki zoper „popravljeno“ odločitev lahko pritožita. Ne moreta pa se v pritožbi zoper popravni sklep pritožiti proti odločitvi o tistem delu izreka, ki s popravnim sklepom ni bil popravljen. Odločitev sodišča prve stopnje o glavni stvari bi tožena stranka lahko izpodbijala le s pritožbo zoper sodbo. To narekuje ločeno obravnavanje pritožbe zoper sodbo in pritožbe zoper popravni sklep; saj odločitev o pritožbi zoper popravni sklep ne vpliva na odločitev o pritožbi zoper sodbo in obratno. Tako se pritožbeno navajanje tožene stranke, da bi moralo sodišče najprej odločiti o pritožbi zoper popravni sklep, izkaže za neutemeljeno.

Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje toženo stranko s plačilnim nalogom z dne 27. 01. 2010 pozvalo na plačilo sodne takse za vloženo napoved pritožbe zoper sodbo. Ker tožena stranka v 15-dnevnem roku po prejemu plačilnega naloga dolžne sodne takse ni plačala, česar s pritožbo tudi ne izpodbija, je sodišče prve stopnje pravilno napoved pritožbe tožene stranke štelo za umaknjeno (tretji odstavek 105.a člena ZPP). Pritožbeno sodišče je zato pritožbo tožene stranke skladno z 2. točko 365. člena ZPP zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (prvi odstavek 3. točke izreka).

Ker odgovor na pritožbo v ničemer ni pripomogel k odločanju pritožbenega sodišča in tako za postopek ni bil potreben, je pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP odločilo, da tožeča stranka sama krije stroške odgovora na pritožbo (drugi odstavek 3. točke izreka).