Jedro

Ker prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ni navedel zadostnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, navedene pomanjkljivosti pa ni odpravil niti pritožbeni organ, ki na pritožbene navedbe ni odgovoril, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja št. 33111-18/2011/7 z dne 27. 10. 2011 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 15,00 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Prvostopenjski organ je z izpodbijano odločbo zavrnil vlogo tožnika za dodelitev nepovratnih sredstev programa razvoja podeželja, sofinanciranega iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja, ukrep: Dodajanje vrednosti kmetijskim in gozdarskim proizvodom z naslovom: Uvedba nove opreme za izboljšanje standardov kakovosti in zagotavljanje varnosti proizvodov. V obrazložitvi navaja, da vloga tožnika sicer izpolnjuje vse z Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja RS za obdobje 2007 - 2013 v letih 2010 - 2013 (v nadaljevanju Uredba) ter Javnim razpisom za ukrep 123: Dodajanje vrednostni kmetijskim in gozdarskim proizvodom (v nadaljevanju Javni razpis) določene pogoje in kriterije, vendar so razpisana sredstva zaradi velikega števila popolnih vlog porabljena z vlogami, ki so prejele večje število točk oziroma enako število točk, vendar so bile vložene pred vlogo tožnika. Upoštevan je bil čas vložitve popolne vloge in vrstni red višine prejetih točk. Popolna vloga tožnika je bila vložena 7. 4. 2011 ob 14.15 uri in je dosegla 65 točk. Zadnja popolna vloga, katere projekt je bil odobren, je bila vložena 1. 4. 2011 ob 17.07 uri in je dosegla 68 točk, kar predstavlja najnižje število prejetih točk za odobritev vloge.

Drugostopenjski organ je pritožbo tožnika zavrnil z odločbo z dne 30. 10. 2013. Tožnik v tožbi navaja, da je upravni organ v odločbi druge stopnje pri preveritvi ekonomskih vidikov naložbe (produktivnost, gospodarnost poslovanja in dobičkonosnost) in inovativnost naložbe napravil napačen zaključek. Tožnik je namreč pri vsakem od zgoraj navedenih meril bistveno presegel povprečje dejavnosti in bi zato moral biti ocenjen z najvišjo možno oceno 5 točk pri vsakem merilu. Pri merilu produktivnosti znaša povprečje dejavnosti 32.342, tožnik pa dosega 58.376. To pomeni, da ustreza pogoju več kot PD + F, saj za 80 % presega povprečje dejavnosti. Prvostopenjski organ je pregledal obrazec S.BON-1, iz katerega so razvidni kumulativni podatki dejavnosti (tabela na str. 4) in povprečni podatki dejavnosti (tabela na str. 6), vendar je s tem primerjal podatke iz napačne tabele (tabele kumulativnih podatkov) in ne podatke iz povprečja dejavnost, v kateri deluje tožnik, kot to določa Javni razpis. Prvostopenjski organ celo izrecno navaja podatek povprečja dejavnosti PD = 50.941, kar pa je podatek iz tabele na str. 4 kumulativnih podatkov dejavnosti, namesto z Javnim razpisom določenega povprečnega podatka za dejavnost, v kateri deluje tožnik. Trditev, da vsebuje tabela na str. 4 obrazec S.BON-1 podatke o kumulativi in ne povprečju, je tožniku potrdil tudi njegov izdajalec AJPES. Enako velja tudi za merili gospodarnost poslovanja in dobičkonosnost, saj sta organa tudi pri teh merilih upoštevala kumulativne podatke dejavnosti, namesto z Javnim razpisom določenih povprečnih podatkov za dejavnost, v kateri tožnik deluje. Zato sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo spremeni oziroma podrejeno, da s sodbo ugotovi nezakonitost prvostopenjske izpodbijane odločbe, toženki pa naloži plačilo njegovih stroškov postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Toženka v odgovoru na tožbo poudarja, da je bila tožnikova vloga ocenjena skladno z Uredbo, Javnim razpisom in pripadajočo razpisno dokumentacijo, zato se po njenem mnenju tožnik ne more uspešno sklicevati na stališče s strani AJPES.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporno, ali je organ utemeljeno zavrnil tožnikovo vlogo za dodelitev nepovratnih sredstev na podlagi Javnega razpisa, in sicer za naložbo: Uvedba nove opreme za izboljšanje standardov kakovosti in zagotavljanje varnosti proizvodov, in sicer tožnik v tožbi ugovarja oceni merila produktivnost, gospodarnost poslovanja in dobičkonosnost. Ocene ostalih meril Javnega razpisa pa tožnik v tožbi konkretizirano ne izpodbija.

Na podlagi četrtega odstavka VI. točke Javnega razpisa z naslovom Omejitev sredstev, bodo vloge, ki so popolne, vsebinsko ustrezne in izpolnjujejo vse pogoje, ocenjene na podlagi v tej določbi navedenih meril. Podlaga za ocenitev vloge so predvsem BON obrazci, pridobljeni s strani AJPES ter podatki iz prijavnega obrazca in priloženih potrdil in ustreznih dokazil. Peti odstavek te določbe določa, da bo ocenjevanje vlog temeljilo na podlagi predložene dokumentacije. Podrobnejša merila za ocenjevanje vlog pa so del razpisne dokumentacije za ta Javni razpis (osmi odstavek te določbe).

Kot že navedeno tožnik v tožbi konkretizirano ugovarja oceni, ki jo je prejel pri merilu ekonomski vidik naložbe, in sicer pri merilih produktivnost, gospodarnost poslovanja in dobičkonosnost meni, da je upravičen do najvišjega možnega števila točk, torej 5 točk pri vsakem od navedenih meril in ne zgolj 3 točke, kot sta ga ocenila organa obeh stopenj. Navedeno je konkretizirano ugovarjal že v pritožbi zoper izpodbijano prvostopenjsko odločbo in priložil pojasnila AJPES ter obrazec S.BON-1 z dne 29. 3. 2011, ki je bil sicer predložen tudi že v postopku na prvi stopnji in na podlagi katerega je prvostopenjski organ ocenil vlogo tožnika.

Sodišče ugotavlja, da prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi svoje odločitve o oceni tožnikove vloge ni pojasnil oziroma obrazložil, zakaj je bil tožnik pri posameznih merilih ocenjen z določenim številom točk. Tožnik je nato v pritožbi zoper prvostopenjsko odločbo konkretno ugovarjal in navedel, da pri merilih produktivnost, gospodarnost poslovanja in dobičkonosnost dosega rezultate, ki so nad povprečjem dejavnosti, v katero spada in da bi zato moral biti ocenjen z najvišjim možnim številom točk glede na Javni razpis oziroma razpisne pogoje. Pri tem se je skliceval na k pritožbi predloženo pisno mnenje AJPES, ki potrjuje, da podatki, kot so razvidni iz strani 6 obrazca S.BON-1, omogočajo izračun povprečne vrednosti dejavnosti. Prav tako je že v pritožbi navedel, da je zato uporaba drugačnih podatkov o povprečni dejavnosti (npr. po izračunu kumulativne vrednosti dejavnosti iz str. 4 obrazca S.BON-1 ali po morebitnih drugačnih izračunih dejavnosti) v nasprotju z razpisnimi pogoji, saj merila izrecno določajo, da se pri ocenjevanju navedenih ekonomskih meril lahko upoštevajo le podatki o povprečni dejavnosti. Glede na takšne, konkretne in natančne, pritožbene navedbe sodišče ugotavlja, da pritožbeni organ v odločbi druge stopnje zgolj povzema oceno organa prve stopnje ter navaja formule za izračun, ki so razvidne iz razpisne dokumentacije. Ne pojasni pa oziroma ne odgovori na konkretno pritožbeno navedbo, ki se nanaša na vprašanje pravilnosti uporabe obrazca S.BON-1, in sicer ne odgovori na tožnikovo pritožbeno navedbo, da bi organ moral pri merilih produktivnosti, gospodarnosti poslovanja in dobičkonosnosti upoštevati povprečje dejavnosti, ki je navedeno na 6. strani omenjenega obrazca S.BON-1, in ne podatkov, ki so navedeni na str. 4, kar izhaja tudi iz predloženega mnenja AJPES, ki je izdal omenjeni obrazec, ki predstavlja podlago za oceno tožnika po navedenem Javnem razpisu.

Ker po povedanem prvostopenjski organ v izpodbijani odločbi ni navedel zadostnih razlogov, ki so narekovali sprejeto odločitev, navedene pomanjkljivosti pa ni odpravil niti pritožbeni organ, ki na pritožbene navedbe ni odgovoril, sodišče izpodbijane odločbe ne more preizkusiti.

Zaradi absolutne bistvene kršitve pravil upravnega postopka iz 7. točke drugega odstavka 237. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) ter zadevo vrnilo istemu organu v ponovni postopek, v katerem bo moral vsebinsko preučiti (pritožbene) ugovore tožnika, ki se nanašajo na oceno ekonomskega vidika naložbe, in sicer v zvezi z merili produktivnost, gospodarnost poslovanja in dobičkonosnost ter tudi predloženo mnenje AJPES, ki je relevantni obrazec S.BON-1 izdal ter ponovno odločiti z aktom, v katerem bo storjeno kršitev odpravil. Izrek o stroških postopka temelji na tretjem odstavku 25. člena ZUS-1 in prvem odstavku 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07 in 107/13).