Jedro

Prvo sodišče je ugotovilo, da je toženka tudi po izdaji sklepa z dne 23. 1. 2023 nadaljevala s kršenjem zadnje začasne odredbe o stikih med toženko in otrokom ter da se je njeno protipravno ravnanje z nespoštovanjem sodne odločbe le še stopnjevalo. Tudi CSD je v mnenju 30. 3. 2023 opozoril na zaskrbljujoče samovoljno ravnanje toženke zaradi rednega kršenja začasne odredbe, kar lahko negativno vpliva na otrokov nadaljnji razvoj. Prvo sodišče je v zvezi s tem pravilno ugotovilo, da se toženka pri vztrajnem ponavljanju kršitev začasne odredbe ne ozira na otrokove potrebe. Kljub temu, da je otrok začasno zaupan v varstvo in vzgojo tožniku, je toženka večkrat za daljši čas (tudi več dni) zadržala otroka. Takšno stopnjevano kršenje začasnih odredb potrjuje predhodne ugotovitve izvedencev o toženkinem ogrožanju otrokovega razvoja. Iz njihovih mnenj izhaja, da se toženkino škodljivo vedenje stopnjuje ter ruši duševno ravnovesje otroka, ki je pod hudim stresom. Otrok polarizirano doživlja enega in drugega starša. Pri toženki obstaja povečano tveganje za ponovne poskuse odtujitve otroka oziroma je že opaženo odtujevanje otroka od tožnika. Njeno (zdravstveno) stanje je poslabšano, pri čemer se ji ne da pomagati, ker ne sprejema pomoči in ne razume, da ima sama problem. Prvo sodišče je glede na (z visoko stopnjo verjetnosti) ugotovljena dejstva pravilno ocenilo, da toženka s svojim ravnanjem spravlja otroka v čustveno stisko, ruši njegovo stabilnost ter ga psihično obremenjuje, s tem pa škoduje njegovemu zdravju, zaradi česar je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka le z začasno prepovedjo stikov.

Izrek

I. Pritožba zoper sklep z dne 23. 1. 2023 se zavrne in se v izpodbijanem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Pritožba zoper sklep z dne 23. 6. 2023 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III. Pritožba zoper sklep z dne 27. 10. 2022 se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje (prvo sodišče) je s sklepom z dne 23. 1. 2023 izdalo začasno odredbo, kot je razvidna iz I. točke sklepa. Predloge za izdajo začasne odredbe, ki jih je podala toženka, je zavrnilo (II., IV., V. in VI. točka sklepa). Zavrnilo je tudi tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe z dne 7. 2. 2022 (III. točka sklepa).

S sklepom z dne 23. 6. 2023 je prvo sodišče izdalo začasno odredbo, da se stiki med toženko in otrokom pravdnih strank do nadaljnjega ne izvajajo. Za primer kršitve te začasne odredbe je določilo, da se kršitelju izreče denarna kazen v višini 500,00 EUR ter odločilo, da ta začasna odredba velja do pravnomočno zaključenega postopka oziroma do drugačne odločitve sodišča. S sklepom z dne 27. 10. 2022 je prvo sodišče odmerilo nagrado sodni izvedenki dr. A. A. v višini 4.344,83 EUR.

2. Zoper sklepe se pritožuje toženka. V pritožbi zoper sklep z dne 23. 1. 2023 uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da ugodi predlogom toženke za izdajo začasnih odredb, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Poudarja, da je vedno vzorno skrbela za otroka in ga ni nikoli ogrožala. Izdani sklep je nezakonit. Dokazano je, da je tožnik otroka zanemarjal in zlorabljal ter ogrožal njegovo varnost, zdravje in življenje. O tem, da je tožnik alkoholiziran vozil otroka, lahko pričajo predlagane priče, ki pa jih sodišče ni zaslišalo. Sodišče je brez razloga omejilo toženkine stike z otrokom. Tožnik je otroka vozil močno alkoholiziran, pri čemer ga je ustavila policija ter mu odvzela vozniško dovoljenje. Tožnik je huje poškodoval otroka z nepravilno vožnjo na kolesu. Neutemeljeno je onemogočal stike med toženko in otrokom, ki je jasno izrazil željo, da želi živeti s toženko. Sodišče se sklicuje na izvedensko mnenje psihiatra in klinične psihologinje za odrasle, ki nista alkohologa oziroma otroška psihologa in psihiatra. Tudi izvedenka dr. B. B. ni izvedenka za področje alkohologije. Izvedenka A. A. ni opravila posebnega preizkusa strokovnosti na podpodročju starševstva in skrbništva. O zahtevi za izločitev te izvedenke sodišče še vedno ni odločilo. Prezrlo je tudi psihiatrični izvid dr. C. C. Toženka je utemeljeno zadržala otroka doma, ko je bil bolan. Zaradi zavarovanja otrokovega zdravja in življenja je treba otroka predodeliti materi. Otroka je vozila na trening nogometa po pouku, v času, ko je bil tožnik v službi, saj otrok zelo rad igra nogomet. Sodišče omogoča tožniku, da v času zadržanosti lahko prepušča otroka v skrb tretjim osebam. Moralo bi upoštevati določbe 151. člena Družinskega zakonika (DZ). Sodišče je protizakonito zavrnilo predlog toženke, da se ukine prepoved prehajanja državne meje z otrokom. Sodnica je ignorirala poročilo osnovne šole o funkcioniranju otroka pri pouku ter poročilo vrtca, poleg tega pa tudi ostale dokaze v zvezi s tožnikovim kršenjem začasne sodne poravnave. Ko je bil otrok na smučarskem tečaju na D., tožnik ni hotel prinesti toženki antibiotika za otroka. Otrok je zbolel za angino škrlatinko. Za otroka je zato poskrbela toženka. Tožnik je tedaj hudo kršil svoje starševske dolžnosti, ko ni hotel prinesti antibiotika. Tožnik je večkratno ogrožal otrokovo zdravje in življenje, zato bi moralo sodišče izvesti ukrepe za zaščito otroka ter ga predodeliti toženki.

V pritožbi zoper sklep z dne 23. 6. 2023 toženka prav tako uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni izpodbijani sklep tako, da zavrne tožnikov predlog za izdajo začasne odredbe in jo razveljavi, podrejeno pa, da sklep razveljavi in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da sodišče ni hotelo zaslišati prič o tem, da je tožnik pijan vozil otroka v vozilu. Sodišče ni odločilo o predlogu toženke za izdajo začasne odredbe z dne 2. 3. 2023. Ker tožnik zaradi službe ne bi mogel skrbeti za sina, je toženka otroka odpeljala v E., kjer se ves čas nahaja z njo. Če bo otrok želel k očetu mu bo izročen. Tožnik je tisti, ki dejansko otroku ne zagotavlja šolanja, saj ga v posameznih dneh ni pripeljal v šolo. Sodišče tožnikovega predloga ni vročilo toženki v odgovor. Prav tako ji ni vročilo poročila centra za socialno delo (CSD) in dopolnitve mnenj izvedencev. S tem je kršilo toženkino pravico do izjave. Toženka ni nikoli ogrožala otroka, zato niso izkazani pogoji za začasno ukinitev stikov. Otroku veliko pomenijo treningi nogometa in nogometni turnirji, kar mu toženka omogoča. Sodišče naj upošteva, da je ravnanje toženke v skladu z vsebino materinske skrbi.

V pritožbi zoper sklep z dne 27. 10. 2022 toženka prav tako uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in predlaga, da pritožbeno sodišče razveljavi izpodbijani sklep in vrne zadevo prvemu sodišču v nov postopek. Navaja, da je obseg spisa, od katerega se vrednoti postavka študija, manjši kot 2.000 strani. Postavka 1.164,00 EUR je priznana brez podlage. Za pregled vsake stranke je izvedenka opravila ne več kot dve uri, pregled skupaj z eksploracijo ni trajal dlje. Izvedenka ni opravila dela, za katerega bi bila ustrezno usposobljena. Toženka opisuje podatke, ki jih je izvedenka spregledala, zato ne zasluži nagrade. Izvedenka tudi nima ustrezne specializacije, da bi lahko podala izvedensko mnenje v tej zadevi. Izvedenka lahko podaja izvedenska mnenja samo za področja klinične psihologije odraslih, saj ni bila imenovana za področje klinične psihologije v zvezi s starševstvom in skrbništvom.

3. Tožnik v odgovorih na pritožbi zoper sklepa z dne 23. 1. 2023 in 27. 10. 2022 predlaga njuno zavrnitev. Odgovor na pritožbo zoper sklep z dne 23. 6. 2023 je prepozen, zato ga pritožbeno sodišče ni upoštevalo (postopki v zadevah zavarovanja so po 83. členu Zakona o sodiščih nujne zadeve, v katerih tečejo procesni roki tudi v času od 15. julija do 15. avgusta).

4. Pritožbe niso utemeljene.

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 23. 1. 2023**

5. Prvo sodišče je s sklepom z dne 25. 1. 2018 začasno zaupalo otroka tožniku v varstvo in vzgojo. Stiki med toženko in otrokom so bili med postopkom večinoma urejeni z začasnimi odredbami, nazadnje pa tudi z začasno delno sodno poravnavo na naroku 14. 1. 2022, po kateri so stiki potekali vsak drugi konec tedna od petka do nedelje ter vsako sredo in četrtek po koncu tedna, v katerem je bil otrok pri toženki. Toženka ni spoštovala niti te začasne sodne poravnave, saj je po otroka večinoma prihajala v vrtec ter nato v šolo izven dogovorjenih terminov, otroka pa je tožniku vračala z zamudo oziroma ga je večkrat zadržala pri sebi, tudi za več dni. Takšnega ravnanja in nespoštovanja določenega obsega stikov toženka sploh ne zanika, pri čemer ga neutemeljeno opravičuje z materinsko skrbjo za otrokovo korist. 6. Prvo sodišče je pravilno ugotovilo, da je otrok zaradi toženkinega ravnanja ogrožen. Iz ugotovitev izvedencev med drugim izhaja, da ima toženka osebnostne motnje, zaradi katerih njeno ravnanje škoduje interesom otroka. Njene lastne potrebe so ji pomembnejše od otrokovih. Zaradi svojih težav bi potrebovala psihiatrično ambulantno obravnavo, zlasti psihoterapevtsko (in v kritičnih situacijah tudi medikamentozno) podporo. Zaradi zelo šibke realitetne kontrole ni kritična do svojih pomanjkljivosti in svojih težav. V primeru njene kršitve dogovora o stikih bo to po mnenju izvedenke klinične psihologije narekovalo omejitev toženkinih stikov z otrokom. Pri tem je izvedenka še pojasnila, da otrokove reakcije kažejo na možnost toženkinega odtujevanja otroka (otrokova risbica ne kaže njegovega zdravega doživljanja matere kot idealne osebe).

7. Prvo sodišče je še ugotovilo, da so neutemeljeni toženkini očitki, da je tožnik alkoholik. Presodilo je, da je šlo 4. 11. 2022, ko je tožnik vozil otroka v vozilu v vinjenem stanju, za enkraten dogodek (katerega je tožnik močno obžaloval), takšno pa je bilo tudi mnenje izvedencev, ki pri tožniku nista našla znakov odvisnosti od alkohola. Prvo sodišče je tudi pojasnilo, zakaj ni sledilo toženkinim navedbam, da naj bi tožnik vinjen vozil otroka v vozilu tudi druge dni ter da ne skrbi za otroka in ga ogroža. Presodilo je še, da ni razlogov za začasno zaupanje otroka toženki v varstvo in vzgojo ter da odprava prepovedi toženkinega prehoda državne meje z otrokom glede na toženkina dejanja ne pride v poštev. Zaradi toženkinega samovoljnega izvajanja stikov (v nasprotju z začasno delno sodno poravnav0), ki ogroža otrokov razvoj, je prvo sodišče v skladu z mnenji izvedencev presodilo, da je treba stike, dolčene z začasno sodno poravnavo, omejiti (skrčiti tako, da med tednom ne potekajo).

8. Svojo odločitev je prvo sodišče utemeljilo na podlagi celotnega spisovnega gradiva, katerega je celovito in skrbno presodilo, svojo dokazno oceno pa prepričljivo utemeljilo. Razlogi izpodbijanega sklepa so izčrpni in pravilni ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje, v njih pa je zajet tudi odgovor na pritožbeno pavšalno in neargumentirano kritiko ugotovitev prvega sodišča. Toženkino zavračanje mnenj sodnih izvedencev kot neustreznih in neverodostojnih, ker nista bila imenovana za izvedenca za ustrezno področje, je neutemeljeno, njeno sklicevanje na mnenje dr. C. C. (katerega je pridobila sama) pa nima nobene teže, saj je bilo podano le na podlagi njenih zatrjevanj in zato predstavlja zgolj del njenih (nedokazanih) navedb. Prvo sodišče res (še) ni odločilo o toženkini zahtevi za izločitev sodne izvedenke dr. A. A. z dne 26. 10. 2022, kar pa ne vpliva na presojo pravilnosti izpodbijanega sklepa.

**Glede pritožbe zoper sklep z dne 23. 6. 2023**

9. S tem sklepom o začasni odredbi je prvo sodišče odločilo, da se stiki med toženko in otrokom do nadaljnjega ne izvajajo, kar pomeni, da jih je začasno prepovedalo (tretja alineja prvega odstavka 162. člena Družinskega zakonika, DZ).

10. Pritožbeni očitek o bistveni kršitvi določb postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni utemeljen. Pravno nepomembno je, da prvo sodišče (z izpodbijanim sklepom) še ni odločilo tudi o toženkinem predlogu za začasno odredbo z dne 2. 3. 2023, s katerim je predlagala, da sodišče otroka začasno zaupa njej v varstvo in vzgojo, saj ta okoliščina ne vpliva na odločitev o pritožbi. Protispisna je toženkina trditev, da ji prvo sodišče ni vročilo predloga tožnika za izdajo začasne odredbe. Predlog z dne 7. 6. 2023 je bil toženkini pooblaščenki vročen 19. 6. 2023, vloga tožnika z dne 14. 6. 2023 (dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe, z zahtevo za ukinitev stikov) pa 20. 6. 2023. Tožnikovo obvestilo z dne 19. 6. 2023 (o toženkinem zadržanju otroka) in dopolnitev predloga za izdajo začasne odredbe (v njem tožnik zaradi toženkinega zadržanja otroka 15. 6. 2023 ni navedel nič novega, saj je v bistvu le ponovil zadnji predlog za ukinitev stikov) z dne 19. 6. 2023 sta bila toženkini pooblaščenki vročena skupaj z izpodbijanim sklepom. Toženka je imela možnost, da se izjavi o tožnikovem predlogu, najpozneje pa v pritožbi, vendar tega ni storila. Očitanih kršitev začasne odredbe o stikih ni nikoli prerekala. Prvo sodišče je sicer izdalo izpodbijani sklep pred potekom roka osmih dni za odgovor na predlog, vendar pa toženka tega (kot kršitev postopka) v pritožbi obrazloženo ne uveljavlja. Ker je toženka imela možnost izjave o tožnikovem predlogu, je prvo sodišče v izpodbijanih sklepih o začasnih odredbah pravilno navedlo pritožbo kot pravno sredstvo (273. b člen Zakona o izvršbi in zavarovanju). Napačna navedba pritožbenega roka (petnajst dni, namesto pravilno osem dni) ni vplivala na toženkino pravico do pravnega sredstva.

11. Tožnik je v svojih vlogah opredelil toženkine kršitve (po izdaji zadnje začasne odredbe z dne 23. 1. 2023), da nadaljuje s prepovedanim prehajanjem državne meje z otrokom, s samovoljnim prevzemanjem otroka v šoli in zadrževanjem otroka (tudi tako, da ga ni pripeljala v šolo), česar toženka sploh ne zanika, zato štejejo te tožnikove trditve za priznane. Poročila CSD z dne 19. 6. 2023 prvo sodišče sicer ni vročilo toženki, vendar pa njena pravica do izjave tudi s tem ni bila kršena, saj je CSD v tem poročilu predvsem povzel svoja predhodna poročila in mnenja o toženkinih kršitvah zadnje začasne odredbe z dne 23. 1. 2023. Gre za poročili z dne 30. 3. 2023 in 3. 5. 2023, ki sta bili toženkini pooblaščenki vročeni 3. 4. 2023 in 12. 5. 2023, pri čemer toženka teh kršitev, kot že rečeno, ne zanika. Izvedenca sta bila zaslišana na naroku 23. 1. 2023, na katerem sta podala ustni dopolnitvi svojih mnenj oziroma odgovarjala na vprašanja strank, zato pisna dopolnitev njunih mnenj ni bila potrebna (tega jima prvo sodišče tudi ni naložilo).

12. Prvo sodišče je ugotovilo, da je toženka tudi po izdaji sklepa z dne 23. 1. 2023 nadaljevala s kršenjem zadnje začasne odredbe o stikih med toženko in otrokom ter da se je njeno protipravno ravnanje z nespoštovanjem sodne odločbe le še stopnjevalo. Tudi CSD je v mnenju 30. 3. 2023 opozoril na zaskrbljujoče samovoljno ravnanje toženke zaradi rednega kršenja začasne odredbe, kar lahko negativno vpliva na otrokov nadaljnji razvoj. Prvo sodišče je v zvezi s tem pravilno ugotovilo, da se toženka pri vztrajnem ponavljanju kršitev začasne odredbe ne ozira na otrokove potrebe. Kljub temu, da je otrok začasno zaupan v varstvo in vzgojo tožniku, je toženka večkrat za daljši čas (tudi več dni) zadržala otroka, 15. 6. 2023 pa ga je prevzela v šoli ponovno pred koncem pouka ter z njim spet odšla k svojim staršem na G. 13. Takšno stopnjevano kršenje začasnih odredb potrjuje predhodne ugotovitve izvedencev o toženkinem ogrožanju otrokovega razvoja. Iz njihovih mnenj izhaja, da se toženkino škodljivo vedenje stopnjuje ter ruši duševno ravnovesje otroka, ki je pod hudim stresom. Otrok polarizirano doživlja enega in drugega starša. Pri toženki obstaja povečano tveganje za ponovne poskuse odtujitve otroka oziroma je že opaženo odtujevanje otroka od tožnika. Njeno (zdravstveno) stanje je poslabšano, pri čemer se ji ne da pomagati, ker ne sprejema pomoči in ne razume, da ima sama problem. Obstaja utemeljen sum na indoktrinacijo otroka kot obliko čustvene zlorabe, kar je za otrokov razvoj zelo škodljivo.

14. Prvo sodišče je glede na (z visoko stopnjo verjetnosti) ugotovljena dejstva pravilno ocenilo, da toženka s svojim ravnanjem spravlja otroka v čustveno stisko, ruši njegovo stabilnost ter ga psihično obremenjuje, s tem pa škoduje njegovemu zdravju, zaradi česar je mogoče doseči začasno varstvo koristi otroka le z začasno prepovedjo stikov. Razlogi (tudi) tega sklepa so celoviti, skladni in prepričljivi ter se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje nanje. Toženka v pritožbi ponavlja očitke tožniku in prvemu sodišču, na katere se je sklicevala že v predhodnih postopkih, katere je prvo sodišče že obravnavalo in za odločitev v tem pritožbenem postopku niso aktualni. Toženka se neutemeljeno sklicuje na peti odstavek 151. člena DZ, kar ji je pravilno pojasnilo prvo sodišče že v sklepu z dne 23. 1. 2023. Pritožbena graja ugotovitve prvega sodišča o obstoju pogojev za izpodbijano začasno odredbo je pavšalna oziroma nekonkretizirana in zato neupoštevna. Glede na obrazloženo je pravilen tudi ta sklep prvega sodišča. **Glede pritožbe zoper sklep z dne 27. 10. 2022**

15. Prvo sodišče je pravilno odmerilo nagrado izvedenki. Glede na obseg spisa s prilogami v času izvedenkinega dela (več kot 4.000 strani spisa in prilog) pripada izvedenki nagrada 510,00 EUR, poleg tega pa še 1.164,00 EUR (trikrat 388,00 EUR), kot je prvo sodišče glede na 37. člen navedenega pravilnika pravilno odmerilo. Glede na zelo zahtevno izvedensko mnenje in delno nasprotujoče trditve toženke o trajanju pregleda samega ter skupaj z eksploracijo je prvo sodišče utemeljeno sledilo priglašeni nagradi tudi za osebni pregled vsake pravdne stranke (za vsako po 306,00 EUR). Izvedenka je z vsako stranko opravila dva pregleda, glede na zahtevnost pregledov pa po oceni pritožbenega sodišča ni dvoma, da je vsak pregled trajal več kot dve uri. Ostale priglašene in priznane postavke stroškovnika izvedenke pritožbeno niso sporne. Glede na obrazloženo pripada izvedenki nagrada s stroški v skupni priznani višini 4.344,83 EUR.

16. Izvedenka je opravila delo, ki ji je bilo naloženo, zato je upravičena do nagrade v celoti. Toženkine pripombe na izvedensko mnenje oziroma njeno nestrinjanje z njim ne vplivajo na pravico izvedenke do priznane nagrade. Pritožbena trditev, da izvedenka ni upravičena do nagrade, ker naj bi izdelala izvedensko mnenje s področja, za katerega ni bila imenovana in zanj ni usposobljena, ni utemeljena, saj je iz imenika sodnih izvedencev in sodnih cenilcev Ministrstva za pravosodje RS razvidno, da je dr. A. A. bila imenovana za sodno izvedenko za področje psihologije, klinična psihologija odraslih. Zato jo je prvo sodišče utemeljeno angažiralo za izvedensko mnenje kot klinično psihologinjo.

**Sklepno**

17. Pritožbeno sodišče ni presojalo ostalih navedb v toženkinih pritožbah, ker niso bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

18. Glede na obrazloženo je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbe kot neutemeljene, ker uveljavljani in uradoma upoštevni pritožbeni razlogi niso bili podani, ter potrdilo izpodbijane sklepe prvega sodišča (2. točka 365. člena ZPP).

19. Odločitev o stroških pritožbenega postopka je bila pridržana za končno odločbo (četrti odstavek 163. člena ZPP).