Jedro

Tožnica je z nepravilnim ravnanjem - neupoštevanjem navodil proizvajalca in opozorila tožene stranke - spremenila lastnost tal tako, da so prej varna tla postala drsna. Do nastanka škode ni prišlo zaradi nevarnih lastnosti tal, temveč zaradi nevarno spolzkega čistila, ki pa je bilo takšno zaradi nepravilne uporabe. Za to je odgovorna tožnica sama. V takih okoliščinah ni mogoče šteti tal za nevarno stvar.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine, ki jo je uveljavljala tožnica, ker si je poškodovala koleno, ko ji je spodrsnilo pri čiščenju tal proizvodne dvorane tožene stranke. Ugotovilo je, da je tožnica pri delu uporabila nerazredčeno čistilo. Po navodilu proizvajalca bi ga morala razredčiti v razmerju 1 : 2. Izvedenec pa je ugotovil, da v skladu z navodilom razredčeno čistilo ne povzroči prekomerne spolzkosti tal, nasprotno pa nerazredčeno čistilo povzroči izredno drsnost. Tla sama niso drsna, niti če so suha, niti če so mokra. Tožnica je sama z napačno uporabo čistila povzročila okoliščine, zaradi katerih je padla. K poškodbi pa je prispevalo tudi njeno zdravstveno stanje, zlasti oslabelost kolena zaradi prejšnjih poškodb.

Sodišče druge stopnje je zavrnilo tožničino pritožbo in potrdilo sodbo prve stopnje.

Proti tej sodbi vlaga tožeča stranka revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da revizijsko sodišče spremeni izpodbijano sodbo in ugodi tožbenemu zahtevku, podrejeno pa, da obe sodbi razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Navaja, da ni nobenega dvoma, da gre za objektivno odgovornost tožene stranke. Takega načina čiščenja tal, pri kakršnem se je poškodovala, ji tožena stranka ni prepovedala. Tla, kjer se je poškodovala, so običajno drsna. Tožničino zdravstveno stanje ni razlog za ekskulpacijo tožene stranke.

Revizija je bila vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (375. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Tla, ki jih je čistila tožnica tedaj, ko se je poškodovala, niso bila drsna niti če so bila suha, niti če so bila mokra od vode ali od pravilno razredčenega čistilnega sredstva "X" v razmerju 1 : 2. To sta sodišči prve in druge stopnje ugotovili na podlagi izvedenskega mnenja Zavoda za gradbeništvo, ki je opravilo meritev drsnosti s pomočjo prenosnega merilca koeficienta trenja, in rezultate meritev strokovno utemeljilo. Takšna tla, ki niso spolzka niti če so suha, niti če so mokra, niso nevarna sama po sebi. Čiščenje zato ni nevarna dejavnost (drugi odstavek 154. člena in 173. člen Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR). Stvar je nevarna v smislu navedenega določila, kadar pomeni pri normalni uporabi v skladu z njenim namenom povečano nevarnost za okolico. Če bi na tleh v proizvodni dvorani tožene stranke na sploh drselo pri hoji ali pri čiščenju, bi jih bilo mogoče šteti za nevarno stvar. Če pa stvar postane nevarna, ker se ne uporablja v skladu z njenim namenom, ni mogoče posledic takega ravnanja naprtiti imetniku stvari. V obravnavanem primeru je tožnica uporabila čistilo v nasprotju z navodilom proizvajalca, ki je bilo navedeno na embalaži. To je storila navkljub opozorilu tožene stranke, da mora pri uporabi sredstev za čiščenje upoštevati navodila. Pri takem stanju stvari, ki je bilo ugotovljeno v postopku, ni mogoče šteti tal za nevarno stvar. Tožnica sama, ki je napačno uporabila čistilno sredstvo, je povzročila nevarno drsnost tal. S svojim nepravilnim ravnanjem - neupoštevanjem navodil proizvajalca in opozorila tožene stranke - je spremenila lastnost tal tako, da so prej varna tla postala drsna. Do nastanka škode ni prišlo zaradi nevarnih lastnosti tal, temveč zaradi nevarno spolzkega čistila, ki pa je bilo takšno zaradi nepravilne uporabe. Za to je odgovorna tožnica sama. Njeno revizijsko stališče, da ni nobenega dvoma o objektivni odgovornosti tožene stranke (v reviziji očitno pomotno zapisano tožeče stranke), je v nasprotju z ugotovitvami obeh sodb. To velja tudi za nadaljnje revizijske trditve, da je na tak način čistila tla po navodilih predpostavljenih in da ji tega ni nihče izrečno prepovedal. Ugotovljeno je ravno nasprotno. Dejanskih ugotovitev pa z revizijo ni mogoče izpodbijati (tretji odstavek 370. člena ZPP). Zato niti ni pomembno, da gre le za pavšalno navržene in z ničimer argumentirane trditve.

Ker ni ugotovljena objektivna odškodninska odgovornost tožene stranke, se tudi ni treba ukvarjati z razlogi, zaradi katerih bi se tožena stranka v celoti ali deloma razbremenila te odgovornosti (177. člen ZOR). Ker čiščenje tal samo po sebi ni nevarna dejavnost, ni bilo nobene potrebe, da bi tožena stranka upoštevala, da se tožnici pri padcu pogosto poškoduje koleno. Pri pravilnem delu namreč na padec ni bilo treba računati.

Glede na navedeno uveljavljani revizijski razlog ni podan. Zato je revizijsko sodišče zavrnilo revizijo tožeče stranke kot neutemeljeno (378. člen ZPP).