Jedro

V ponovljenem sojenju se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedičev v agrarni skupnosti, prav tako pa bo moralo preostale dediče seznaniti tudi z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanih delih (2. in 3. točka izreka) razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugotovilo, da zapuščina po pokojnem A. A. obsega nepremičnine parc. št. ..., vse k. o. X, kjer je vknjižena skupna lastninska pravica na zapustnika z deležem 1/1, kot tudi nepremičnine parc. št. ..., vse k. o. X, kjer je vknjižena skupna lastninska pravica na zapustnika Agrarna skupnost X A. A. z deležem 1/1, ter nepremičnine ..., vse k. o. X, kjer je vknjižena skupna lastninska pravica na zapustnika Agrarna skupnost XY A. A. z deležem 1/1 (1. točka izreka). Odločilo je, da navedene nepremičnine postanejo last Občine ... ter zemljiški knjigi odredilo izvršitev vknjižbe lastninske pravice v korist občine (2. in 3. točka izreka).

2. Zoper sklep se pritožujeta Občina in dedinja B. B. 3. Dedinja B. B. je vložila nepravočasno pritožbo zoper 2. in 3. točko izreka sklepa o dedovanju. V pritožbi je navedla, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo dejansko stanje glede njenega članstva v Agrarni skupnosti X. Članica agrarne skupnosti je od 12. 3. 2014, ko je njeno članstvo – po smrti dediča C. C. ... 9. 2012 – potrdil Občni zbor agrarne skupnosti. K pritožbi je priložila potrdilo o članstvu. Pritožbenemu sodišču predlaga, da jo razglasi za dedinjo premoženja v naravi in ustrezno popravi sklep o dedovanju oz. po potrebi izvede dodatno zapuščinsko obravnavo s tistimi dediči, ki so se priglasili k dedovanju.

4. Občina se pritožuje zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep o dedovanju spremeni tako, da za dediča po zapustniku A. A. določi Republiko Slovenijo. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V konkretnem primeru je predmet zapuščinskega postopka premoženje zapustnika, ki mu je bilo podržavljeno in nato vrnjeno v postopku denacionalizacije kot članu nekdanje agrarne skupnosti XY. Ker je zapustnik umrl že leta 1955, se premoženje šteje za pozneje najdeno premoženje. Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialnopravno določilo 8. člena ZPVAS, saj določili petega in šestega odstavka 8. člena ZPVAS občini ne omogočata pridobitve premoženja v primeru zapuščinskega postopka, ko je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba in je že mrtev ali razglašen za mrtvega. V skladu z določilom 9. člena ZD postane zapuščina brez dedičev last RS. V primerljivem primeru se je pritožbeno sodišče že izreklo v zadevi II Cp 1536/2013 z dne 10. 7. 2013. 5. Pritožbi sta utemeljeni.

6. Dedinja B. B. je vložila pritožbo po poteku pritožbenega roka, vendar je pritožbeno sodišče o njeni pritožbo odločalo na podlagi določila tretjega odstavka 173. člena Zakona o dedovanju (ZD), ki določa, da lahko sodišče druge stopnje v pritožbenem postopku upošteva tudi pritožbo, ki ni bila vložena pravočasno, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na sklep.

7. V skladu z določilom drugega odstavka 8. člena Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti ter vrnitvi njihovega premoženja in pravic (v nadaljevanju: ZPVAS(1)) se v primeru, če je prejšnji imetnik premoženjske pravice fizična oseba že mrtev ali razglašen za mrtvega, premoženjske pravice, vrnjene po ZPVAS, štejejo za pozneje najdeno premoženje in se zanje izvede dedovanje po zakonu o dedovanju, pri čemer lahko premoženjske pravice v naravi deduje le tisti dedič, ki je član agrarne skupnosti, drugi dediči pa lahko zahtevajo nujni delež v gotovini. V veljavo je 17. 10. 2015 stopil tudi Zakon o agrarnih skupnostih (ZAgrS(2)), ki velja vzporedno z ZPVAS, saj nov zakon v pogledu njegove uporabe glede zapuščinskih postopkov nima posebne prehodne določbe(3) (lex posterior derogat legi priori). Slednji zakon pa za dedovanje premoženja člana agrarne skupnosti določa drugačna pravila (48. do 53. člen ZAgrS), kot so veljala doslej, saj daje možnost dedovanja tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti.

8. K pritožbi priloženo potrdilo dedinje B. B. o članstvu v agrarni skupnosti predstavlja dopustno pritožbeno novoto, saj je dedinja postala članica agrarne skupnosti šele 12. 3. 2014 – po opravljenem naroku 2. 7. 2013 – na katerega je bila vabljena kot dedinja. Po opravi naroka 2. 7. 2013 je sodišče prve stopnje avgusta 2014 objavilo oklic neznanim dedičem po zapustniku A. A., na zadnji narok 1. 12. 2015 pa je povabilo zgolj Občino, ne pa tudi preostalih dedičev. Ker pritožnica v postopku ni bila poučena, da mora do konca zapuščinskega postopka navesti vsa relevantna dejstva(4) (torej tudi podatek o članstvu v agrarni skupnosti), pritožbeno sodišče meni, da pritožnico sankcija prekluzije ne more zadeti, saj je pogoj pritožničine nekrivde v konkretnem primeru izkazan. Pritožnica sme v pritožbi navesti nova dejstva in dokaze, ki jih brez svoje krivde ni mogla navesti že v postopku pred sodiščem prve stopnje (prvi odstavek 337. člena ZPP).

9. Zaradi obstoja novega dejstva in dokaza v postopku glede članstva v agrarni skupnosti, kar predstavlja pravnorelevantno dejstvo v zvezi z določitvijo dediča (8. člen ZPVAS), do česar se sodišče prve stopnje še ni opredelilo (8. točka drugega odstavka 339. člena ZPP), je pritožbeno sodišče ugodilo obema pritožbama ter sklep v izpodbijanem delu (2. in 3. točki izreka) razveljavilo ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 354. člena istega zakona in 163. členom ZD). V ponovljenem postopku se bo moralo sodišče prve stopnje opredeliti do novih dejstev in dokazov v zvezi s članstvom dedinje v agrarni skupnosti. Prav tako pa bo moralo tudi preostale dediče seznaniti z novo zakonsko ureditvijo ZAgrS, ki daje možnost dedovanja v naravi tudi dediču, ki ni član agrarne skupnosti, šele nato pa ponovno odločiti o zadevi.

10. Na ostale pritožbene navedbe Občine, ki za odločitev niso bile odločilnega pomena, pritožbeno sodišče ni posebej odgovarjalo (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 366. členom istega zakona).

Op. št. (1): Uradni list RS, št. 5/1994 s spremembami in dopolnitvami.

Op. št. (2): Uradni list RS, št. 74/2015. Op. št. (3): Glej VSL sklep II Cp 2402/2015 z dne 18. 11. 2015. Op. št. (4): Primerjaj VSL sklep II Cp 3509/2012 z dne 3. 7. 2013.