Jedro

1. V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo legalitete in mora zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti pri odločanju o vpisu ugotoviti, če obstojijo vse predpostavke, ki jih zakon predpisuje za vpis v zemljiško knjigo. 124. člen ZZK-1 pa določa, da lahko zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Utemeljenost zahtevka, če naj bo vpis dovoljen, mora izhajati iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva.

2. Nepremičnina v pogodbi ni označena z identifikacijskim znakom, naveden je le naslov in številka stanovanja. Taka listina ni podlaga za predlagani vpis.

Izrek

Pritožba se zavrne kot neutemeljena in potrdi sklep zemljiškoknjižnega sodnika ter hkrati dovoli izbris zaznambe zavrnitve vpisa.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom ugovor predlagateljice kot neutemeljen zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne referentke Dn št. 1 z dne 18.2.2011. Predlagateljica je namreč predlagala, da se dovoli vknjižba lastninske pravice na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju z dne 2.3.1992 pri podvložku št. 1576/1 k.o. R., id. št. 1. E, v njeno korist, do celote, sodišče prve stopnje pa je ugotovilo (zemljiškoknjižna referentka), da v pogodbi identifikacijska številka nepremičnine ni navedena. V izpodbijanem sklepu, ko je odločeno o ugovoru predlagateljice, je sodišče prve stopnje poudarilo, da je po določbi 31. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju ZZK-1) potrebno, da je v listini, ki je podlaga za glavni vpis, nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisan v zemljiško knjigo, vendar pa to ne pomeni, da vpis ni dopusten, če ni popolne identitete med oznako v zemljiški knjigi in oznako v listini in mora sodišče v takem primeru preveriti, če je nepremičnina, ki je v listini označena s starim identifikacijskim znakom, tista, glede katere se je predlagal vpis in je v zemljiški knjigi označena z novim identifikacijskim znakom. Vendar je po mnenju sodišča kljub temu predlog neutemeljen, saj predlagateljica ni priložila vseh listin iz 40. člena ZZK-1, ni navedla, in tudi ni predložila mrliškega lista za preživljanca po pogodbi o dosmrtnem preživljanju. Zato predlagana vknjižba lastninske pravice ni dovoljena, odločitev je oprlo na določbi prvega odstavka 148. člena in prvega odstavka 158. člena ZZK-1. Zoper sklep se je predlagateljica pritožila, uveljavlja vse pritožbene razloge s predlogom, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep razveljavi in odloči, da se predlogu pritožnice v celoti ugodi, le podrejeno naj se zadeva vrne v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

Ta postopek je začel pred 1. majem 2011, uporabiti je treba določbo 146. člen ZZK-1, v primeru, če niso predložene vse potrebne listine, in procesne predpostavke za odločanje niso izpolnjene, gre v tem primeru lahko le za pomanjklivost, ki jo je mogoče odpraviti, pritožnica pa pritožbi v izogib podaljševanju postopka s pozivi na dopolnitev prilaga izpisek iz matičnega registra o smrti preživljanca. Predlogu je treba zato ugoditi, upoštevati je treba, da je nepremičnina, ki je v listini (citirana pogodba o dosmrtnem preživljanu) označena s starim identifikacijskim znakom tista, za katero se predlaga vpis in je v zemljiški knjigi označena z novim identifikacijskim znakom. To se lahko preveri tudi z vpogledom v etažni načrt za predmetno večstanovanjsko hišo na naslovu S., in vpogleda hkrati v lastništvo vseh stanovanj v tej stavbi in etažni načrt. Tako se bo izkazalo, da je pokojni preživljanec S.T. lastnik samo predmetnega stanovanja.

Pritožba ni utemeljena.

V zemljiškoknjižnem postopku velja načelo legalitete in mora zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti pri odločanju o vpisu ugotoviti, če obstojijo vse predpostavke, ki jih zakon predpisuje za vpis v zemljiško knjigo. 124. člen ZZK-1 pa določa, da lahko zemljiškoknjižno sodišče odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in na podlagi stanja vpisov v zemljiški knjigi. Utemeljenost zahtevka, če naj bo vpis dovoljen, mora izhajati iz listine, na podlagi katere se s predlogom vpis zahteva. V konkretni zadevi ne gre za vprašanje, kot bi se dalo razbrati iz razlogov izpodbijanega sklepa, ali je v listini nepremičnina označena s starim oz. z sedanjim identifikacijskim znakom, nepremičnina namreč v pogodbi ni označena z identifikacijskim znakom, naveden je le naslov S. in številka stanovanja (ni npr. navedena številka parcele,...). Taka listina ni podlaga za predlagani vpis (1. odstavek 31. člena ZZK-1). Predlog je zato bil že iz tega razloga neutemeljen, razlogi sklepa in pritožbe glede potrebe po priložitvi še določenih listin so zato brezpredmetni za odločitev v tej zadevi. Neutemeljen predlog je pravilno zavrnjen. Ker pritožbeno sodišče tudi uradoma upoštevnih kršitev ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo ter hkrati dovolilo izbris zaznambe zavrnitve vpisa (161. člen ZZK-1, v zvezi z 91. členom ZZK-1C, Ur. l. RS št. 25/2011).