Jedro

Da je prepovedni tožbeni zahtevek dovolj določen, morajo biti v njem jasno opredeljeni elementi, ki so relevantni za presojo dopustnosti ravnanja toženke in omejujejo obseg prepovedi. Po mnenju pritožbenega sodišča omiljena zahteva po konkretizaciji tožbenega zahtevka velja le za opustitvene zahtevke, ne pa za odstranitvene, saj je treba izjeme razlagati ozko.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi in se sodba sodišča prve stopnje spremeni tako, da: - je tožena stranka dolžna v roku 15 dni uničiti fotografijo, na kateri je upodobljen tožnik, in sicer v rubriki Goričko fotografijo 5, - se toženi stranki tudi v bodoče prepove javno objavljanje v kakršnikoli obliki fotografij, na katerih je upodobljen tožnik, - je tožeča stranka dolžna v roku 15 dni toženi stranki povrniti 2.340,71 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki pričnejo teči prvi dan po preteku roka za prostovoljno izpolnitev, - je tožena stranka dolžna v roku 15 dni povrniti 41,16 EUR stroškov postopka pred sodiščem prve stopnje v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča na Ptuju, št. 0110 0637 0422 459, sklic 00 100412-2020, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila.

II. V preostalem se pritožba zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem, a nespremenjenem, delu potrdi.

III. Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pritožbene stroške v znesku 268,23 EUR v 15 dneh z zakonskimi zamudnimi obrestmi, od prvega dne po roka za prostovoljno izpolnitev.

IV. Tožena stranka je dolžna v roku 15 dni povrniti 5,88 EUR stroškov pritožbenega postopka v korist proračuna Republike Slovenije, in sicer na račun Okrožnega sodišča na Ptuju, št. 0110 0637 0422 459, sklic 00 100412-2020, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od prvega dne po poteku tega roka do plačila.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek, ki se je glasil: „1. Tožena stranka je dolžna takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni uničiti vse primerke fotografij, na katerih je upodobljen tožnik. Tožena stranka je dolžna takoj oziroma najkasneje v roku 8 dni uničiti in iz svoje spletne strani odstraniti fotografije, na katerih je upodobljen tožnik, in sicer pod rubriko arhiv fotografije za leto 2014 v zbirki v rubriki zaključni piknik fotografijo 6, v rubriki lutkovno gledališče fotografijo 10, v rubriki pozdrav pomladi fotografijo 13, pod rubriko arhiv dogodkov za leto 2017/2018 v rubriki zaključna prireditev fotografijo 12, v rubriki zaključna prireditev fotografijo 13, v rubriki Goričko fotografijo 5, v rubriki pustni torek fotografijo 2, v rubriki vtis učencev z obiska OŠ A. fotografijo 9, pod rubriko arhiv dogodkov za leto 2018/2019 v rubriki zaključna ekskurzija na Koroško fotografijo 5, v rubriki zaključna ekskurzija na Koroško fotografijo 9 ter odstraniti zapis oziroma osebno ime tožnika pri zapisu, objavljenem pod rubriko RAI - šolsko tekmovanje (arhiv 201/2015) ter pri zapisu objavljenem pod rubriko državno tekmovanje (arhiv 2016/2017). Tožena stranka je dolžna tako oziroma najkasneje v roku 8 dni uničiti in iz svoje spletne strani odstraniti vse morebitne druge fotografije, na katerih je upodobljen tožnik in v zapisih oziroma besedilih odstraniti osebno ime in / ali priimek tožeče stranke, vse pod izvršbo.

2. Toženi stranki se tudi v bodoče prepove javno objavljanje v kakršnikoli obliki fotografij, na katerih je upodobljen tožnik, ali zapisov, kjer je navedeno osebno ime in / ali priimek tožnika.

3. Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki znesek odškodnine v višini 2.000,00 EUR skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od 26. 10. 2020 dalje do plačila.“ Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tudi zavrnilo tožnikov zahtevek na povrnitev stroškov postopka in mu naložilo, da toženki povrne 2.443,33 EUR stroškov postopka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper navedeno sodbo je tožnik 28. 4. 2022 vložil pravočasno pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z dokazno oceno sodišča prve stopnje in navaja, da se je tožnik na zaslišanju 18. 10. 2021 prepoznal na fotografijah št. 2, 6, 8, 9, 10, 11 in 12. Prav tako pa sta ga na teh fotografijah prepoznali njegova mati in sestra, zaslišani kot priči. Sodišče bi moralo temu dati večjo težo, pa je ni, saj je verjelo pričam, ki so na fotografiji prepoznali domnevno drugo osebo. Po mnenju pritožnika lastne prepoznave ne more nadomestiti noben drug dokaz. Glede vsake posamezne fotografije pritožba navaja tudi kršitev 14. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), saj se sodišče sploh ni opredelilo do tega, da je tožnik edini potrdil lastno podobo na omenjenih fotografijah. Prav tako izpodbija zaključek sodišča, da tekom postopka ni uspel dokazati, da bi mu zaradi posegov toženke nastala škoda. Pri tem izpostavlja, da je pri svoji izpovedbi jasno povedal, da mu objave fotografij niso bile všeč in da je hotel, da se čim prej odstranijo in je večkrat moral iti k sestri, da ga je potolažila. Tako izpostavlja, da je gotovo trpel zaradi objav fotografij in da je tudi zakonita zastopnica večkrat se oglasila pri vodstvu šole in ukrepala, vendar neuspešno. Predlaga, da sodišče druge stopnje ugodi pritožbi ter spremeni sodbo sodišča prve stopnje, podrejeno pa da razveljavi sodišče sodbo sodišča prve stopnje in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Tožena stranka se v odgovoru na pritožbo zavzema za njeno zavrnitev.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi, pri tem pa pazi po uradni dolžnosti na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7., 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) in na pravilno uporabo materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP).

6. Sodišče druge stopnje soglaša z obširnimi razlogi sodišča prve stopnje, in se v izogib ponavljanju nanje sklicuje, razen v delu, ki se nanaša na fotografijo, ki je v tožbenem zahtevku opredeljena kot fotografija št. 5 v rubriki Goričko, v obrazložitvi sodbe pa kot fotografija št. 8 v prilogi A8. 7. V predmetni zadevi je tožnik vložil tožbo zaradi kršitve osebnostnih pravic in plačila denarne odškodnine, s katero je zahteval, da se iz spletne strani toženke odstranijo določene fotografije, na katerih je viden, ter se te fotografije uničijo, da se iz spletne strani toženke odstranita dve objavi, kjer je omenjeno njegovo ime (A.), da se iz spletne strani odstranijo vse morebitne druge fotografije, na katerih je upodobljen tožnik, in se v zapisih oz. besedilih odstrani osebno ime in/ali priimek tožnika, da se toženki v bodoče prepove objavljanje fotografij, na katerih je upodobljen tožnik, ali zapisov, kjer je navedeno osebno ime in/ali priimek tožnika, ter da mu toženka plača 2.000,00 EUR odškodnine za nepremoženjsko škodo. Zatrjeval je, da toženka za objavo njegovih fotografij in zapisov z njegovim imenom ni imela njegovega soglasja.

8. Pravno podlago tožbenega zahtevka predstavlja določba prvega odstavka 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ), v skladu s katero ima vsak pravico zahtevati od sodišča ali drugega pristojnega organa, da odredi prenehanje dejanja, s katerim se krši nedotakljivost človekove osebnosti, osebnega in družinskega življenja ali kakšna druga osebnostna pravica, da prepreči tako dejanje ali da odstrani njegove posledice. V skladu s stališči pravne teorije osebnostna pravica zajema tudi pravico do lastne podobe in pravico do zasebnosti.1 Objava fotografije brez dovoljenja je torej poseg v osebnostno pravico.2 Aktivno legitimiran je neposredni oškodovanec, ki mu gredo opustitveni, prepovedni in odstranitveni zahtevek, poleg tega pa ima oškodovanec še zahtevke na povrnitev nepremoženjske škode (179. člen OZ),3 če so podane predpostavke odškodninske odgovornosti iz prvega odstavka 134. člena OZ. Navedeni zahtevki se lahko kombinirajo in kumulirajo.4 Prepovedni zahtevek, s katerim se prepoveduje določeno bodoče ravnanje, je utemeljen, če je dokazana konkretna nevarnost uresničitve določene pravice, ta pa je podana, če je povzročitelj (v preteklosti) že kršil določene oškodovančeve osebnostne pravice.5 Do kršitve pravice do lastne podobe, pravice do zasebnosti in varstva osebnih podatkov pride, če je na določeni fotografiji ali v določenem zapisu tožnik prepoznaven (kar predpostavlja, da na neki fotografiji sploh je tožnik). Pri presoji prepoznavnosti osebe se ne uporablja merilo povprečnega razumnega bralca, temveč je odločilno, ali je bila oseba vsaj za del bralstva oziroma naslovnikov prepoznavna; zadošča, če osebo prepozna določena skupina ljudi, ki je zaradi svojega posebnega védenja o osebi, o kateri se poroča, v položaju, ki ji omogoča prepoznavo.6 Kršitve pravice do lastne podobe ni, če je tožnik z objavo fotografije ali objavo zapisa soglašal (lat. volenti non fit inuria).7

9. Nadalje, ZPP v 180. členu določa, da mora tožba vsebovati določen zahtevek. To predpostavlja, da je zahtevek postavljen konkretno, s čimer se začrta okvir sodnega odločanja, vsebino in obseg materialne pravnomočnosti ter omogoči izvršitev sodbe v izvršilnem postopku. Izjema glede stroge zahteve po konkretizaciji tožbenega zahtevka velja za prepovedni zahtevek iz 134. člena OZ. Njegovo bistvo je v prepovedi bodočega nedopustnega ravnanja, katerega izvršitvena oblika v trenutku prepovedi še ni znana. Po eni strani mora biti čim bolj konkretiziran, npr. z navedbo konkretnih izjav, zapisov ali fotografij, ki naj se jih toženka v bodoče vzdrži, po drugi strani pa mora biti zahtevek pomensko odprt, saj bi sicer toženka svojo obveznost zlahka zaobšla tako, da bi isto sporočilo javnosti posredovala z uporabo drugih izrazov. Zahtevo po oblikovanju konkretnega prepovednega zahtevka je zato treba razlagati tako, da se ta nanaša na vsebino dejanja, ki ga je treba opustiti, in ne na konkretno formulacijo v posamičnem primeru. Da je prepovedni tožbeni zahtevek dovolj določen, morajo biti v njem jasno opredeljeni elementi, ki so relevantni za presojo dopustnosti ravnanja toženke in omejujejo obseg prepovedi.8 Po mnenju pritožbenega sodišča omiljena zahteva po konkretizaciji tožbenega zahtevka velja le za opustitvene zahtevke, ne pa za odstranitvene, saj je treba izjeme razlagati ozko.

10. Pritožbeno ni sporna ugotovitev sodišča prve stopnje (na str. 7 izpodbijane sodbe), da so sporne fotografije bile objavljene na spletni strani toženke vsaj do 21.8.2020 in da navedene fotografije tekom pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje na spletni strani toženke niso bile več javno dostopne (kar pomeni, da jih je toženka tekom pravde odstranila s svoje spletne strani). Glede na to, da sodišče odloča o utemeljenosti tožbenega zahtevka upoštevajoč dejstva, ki so nastopila do zaključka glavne obravnave pred sodišče prve stopnje, in glede na to, da je toženka že pred zaključkom glavne obravnave sporne fotografije, ki so konkretizirane v I. točki tožbenega zahtevka, že odstranila, je po mnenju pritožbenega sodišča zahtevek na odstranitev teh fotografij neutemeljen že iz tega razloga.

11. Dokazna ocena, na katero je sodišče prve stopnje oprlo svojo presojo, da na fotografijah št. 1 (priloga A4), št. 2 (priloga A5), št. 4 (priloga A6), št. 6 (priloga A7) št. 7 (priloga A7), št. 9 (priloga A8), št. 10 (priloga A9), št. 11 in 12 (priloga A10) bodisi ni upodobljen tožnik (temveč drug otrok) bodisi na navedenih fotografijah ni prepoznaven ali je tožnikova zakonita zastopnica podala soglasje za objavo fotografije, je celovita, razumna in prepričljiva, zato se sodišču ni porodil dvom v pravilno ugotovitev dejanskega stanja. Ne drži pritožbena graja, da je tožnik na fotografijah št. 2, 6, 9, 10, 11 in 12 in da je na teh fotografijah prepoznaven, ker se je na zaslišanju (kot je bil zaslišan kot stranka) na omenjenih fotografijah prepoznal in ker sta ga na teh fotografijah prepoznali njegova mati in sestra, zaslišani kot priči. Pritožbeno sodišče poudarja, da pravdno sodišče ni vezano na formalna dokazna pravila, temveč velja načelo proste presoje dokazov (8. člen ZPP), v skladu s katerim sodišče o tem, katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči po svojem prepričanju na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega postopka. Takšno skrbno dokazno oceno teh fotografij je sodišče prve stopnje opravilo, zato je neutemeljen očitek tožnika, da bi moralo sodišče prve stopnje izpovedim tožnika, njegove matere in sestre dati večjo težo kot izpovedim prič, da lastne prepoznave ne more nadomestiti noben drug dokaz ter da bi lahko lastno prepoznavo ovrgel zgolj dokaz z izvedencem za slikovno gradivo oz. prepoznavo.

12. Sodišče prve stopnje glede fotografij št. 2, 6, 9, 10, 11 in 12 tudi ni zagrešilo kršitev 14. točke prvega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Navedena kršitev je podana, če ima sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, zlasti pa, če je izrek sodbe nerazumljiv, če nasprotuje samemu sebi ali razlogom sodbe ali če sodba sploh nima razlogov ali v njej niso navedeni razlogi o odločilnih dejstvih ali so ti razlogi nejasni ali med seboj v nasprotju. Pritožnik je v tej zvezi zatrjeval, da se sodišče prve stopnje sploh ni opredelilo do tega, da je tožnik edini potrdil lastno podobo na omenjenih fotografijah. To ne drži. Glede fotografije št. 2 je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da se je na njej prepoznal tožnik in da sta ga na njej prepoznali njegova mati in sestra, vendar je razumno pojasnilo, da so bile izpovedi prič (zlasti B. B., da je na omenjeni fotografiji njegov sin) bolj prepričljive in jim je zato verjelo. Glede fotografije št. 6 je sodišče prve stopnje zapisalo, da se je na njej prepoznal tožnik, vendar je razumno pojasnilo, zakaj je na podlagi izpovedi prič (zaposlenih pri toženki) štelo za dokazano, da je za navedeno fotografiranje zakonita zastopnica tožnika podala soglasje. Glede fotografije št. 9 je sodišče prve stopnje celo zapisalo, da se je na njej tožnik sploh ni prepoznal, da pa se je spomnil, da je bil tisti dan v enem kotu; sodišče prve stopnje je v nadaljevanju razumljivo razložilo, da na omenjeni fotografiji tožnik ni prepoznaven, ker je bila fotografija posneta iz precejšnje razdalje ter so obrazi oseb na njej slabo prepoznavni, še posebej zato, ker so osebe na njej maskirane (o vsem tem se je z vpogledom v omenjeno fotografijo prepričalo sodišče druge stopnje in pritrjuje ugotovitvam prvostopenjskega sodišča). Glede fotografije št. 10 je sodišče prve stopnje zapisalo, da se je na njej prepoznal tožnik, prepoznala ga je tudi njegova mati, vendar je razumno pojasnilo, zakaj je na podlagi izpovedi priče C. C. (zaposlene pri toženki) štelo za dokazano, da je za navedeno fotografiranje zakonita zastopnica tožnika podala soglasje. Glede fotografij št. 11 in 12 je sodišče prve stopnje jasno zapisalo, da se je na njiju prepoznal tožnik in da sta ga na njej prepoznali njegova mati in sestra, vendar je razumno pojasnilo, da so bile izpovedi prič (zlasti Č. Č., da je na omenjenih fotografijah njen sin D. D.) bolj prepričljive in jim je zato poklonilo vero. Zaradi tega je očitek o kršitvi 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP neutemeljen.

13. Sodišče druge stopnje še izpostavlja, da se tožnik na nekaterih fotografijah (št. 1, 4, 7, 9) sploh ni prepoznal, zaradi česar je še toliko bolj verjetno, da ga na navedenih fotografijah ni prepoznala širša okolica, zaradi česar je že iz tega razloga tožbeni zahtevek glede teh fotografij neutemeljen.

14. Sodišče prve stopnje je v 15. točki obrazložitve tudi prepričljivo pojasnilo, zakaj v dveh zapisih o tekmovanju Računanje je igra, ki sta bila objavljena na spletni strani toženke, tožnik ni prepoznaven in da je za udeležbo na navedenih tekmovanjih, fotografiranje in objavo rezultatov zakonita zastopnica tožnika podala soglasje, zaradi česar v njegove osebnostne pravice ni bilo poseženo. Sodišče druge stopnje še dodaja, da je bilo v navedenih dveh objavah navedeno zgolj tožnikovo ime (ne pa priimek), tožnik pa ni niti zatrjeval, da je bil edini učenec pri toženki z imenom A., zaradi česar o njegovi prepoznavnosti ni mogoče sklepati zgolj na podlagi objave imena.

15. Pritožbeno sodišče tudi pritrjuje prvostopenjskemu sodišču, da je bilo treba zavrniti zahtevek na odstranitev vseh drugih morebitnih fotografij in zapisov, ker je med strankama nesporno, da se tožnik na drugih fotografijah in zapisih, objavljenih na spletnih strani toženke (z izjemo tistih, ki so izrecno našteti v tožbenem zahtevku), sploh ni našel (16. točka obrazložitve), iz česar je mogoče sklepati, da drugih fotografij in zapisov, na katerih je prepoznaven tožnik, na spletni strani toženke sploh ni. Trditveno in dokazno breme glede tega, da je še na drugih fotografijah, je na tožniku, tožnik pa mu ni zadostil. 16. Nadalje je sodišče prve stopnje podalo prepričljivo in razumno dokazno oceno o tem, da tožnik nastanka nepremoženjske škode, ki je ena od predpostavk odškodninske odgovornosti (131. člen OZ), ni dokazal (17. točka obrazložitve). V skladu z načelom proste presoje dokazov je sodišče prve stopnje razumljivo pojasnilo, zakaj ni verjelo niti tožnikovi izpovedbi o trpljenju duševnih bolečin, ki sta jo potrdili njegova mati in sestra, temveč je poklonilo vero pričam, ki so izpovedale, da pri tožniku trpljenja niso zaznale in celo izpostavile, da se je tožnik želel fotografirati in je bil žalosten, ko se zaradi nasprotovanja njegove zakonite zastopnice ni mogel. Zato je neutemeljen pritožbeni očitek, da je obstoj nepremoženjske škode dokazan. Vsled navedenega je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo zahtevek na plačilo odškodnine v višini 2.000,00 EUR.

17. Pritožbeno sodišče pa po vpogledu v fotografijo št. 8 - priloga A8 (v tožbenem zahtevku opredeljena kot fotografija 5 rubriki Goričko ) in po vpogledu v CD v spisu, kjer je v elektronski obliki vidna ista fotografija, v nasprotju s sodiščem prve stopnje ugotavlja, da je na navedeni fotografiji tožnik prepoznaven. Sodišče prve stopnje je glede te fotografije (na str. 12 izpodbijane sodbe) ugotovilo, da se na njej nahaja tožnik. Glede na to, da je po oceni sodišča druge stopnje tožnik na njej tudi prepoznaven in ker ni izkazano, da bi toženka za objavo te fotografije imela soglasje zakonite zastopnice tožnika, je bila z objavo omenjene fotografije kršena tožnikova osebnostna pravica. Zato je utemeljen njegov zahtevek v delu, ki se nanaša na uničenje navedene fotografije (neutemeljen pa je v delu, kjer tožnik zahteva, da se ta fotografija odstrani, saj je bila do zaključka glavne obravnave že odstranjena s spletne strani toženke). Glede na to, da je tožnik uspel dokazati eno kršitev svoje osebnostne pravice (t.j. neupravičeno objavo fotografije št. 8, ki je v tožbenem zahtevku označena z besedno zvezo „v rubriki Goričko fotografija 5“), je delno utemeljen tudi njegov prepovedni zahtevek v delu, s katerim se toženki v bodoče prepoveduje javno objavljanje v kakršnikoli obliki fotografij, na katerih je upodobljen tožnik (prepovedni zahtevek pa je neutemeljen v delu, v katerem tožnik zahteva, da se toženki prepove objava zapisov, kjer je navedeno osebno ime in / ali priimek tožnika, saj je dokazni postopek pokazal, da v dveh objavljenih zapisih na spletni strani ni prišlo do kršitve osebnostnih pravic). Kajti zahtevek, s katerim se prepoveduje določeno bodoče ravnanje, je utemeljen, če je povzročitelj (v preteklosti) že kršil določene oškodovančeve osebnostne pravice, zaradi česar se smatra, da obstaja nevarnost, da jih bo kršil ponovno.9

18. Rok za prostovoljno izpolnitev obveznosti skladno s 313. členom ZPP znaša 15 dni, zato je tožbeni zahtevek neutemeljen v delu, kjer tožnik zahteva izpolnitev v roku 8 dni.

19. Uradno upoštevne postopkovne kršitve (drugi odstavek 350. člena ZPP) niso podane. Zato je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in delno spremenilo sodbo sodišča prve stopnje (358. člen ZPP), v preostalem pa je zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (353. člen ZPP).

20. Delna sprememba izpodbijane sodbe je v skladu z drugim odstavkom 165. člena ZPP terjala tudi novo odločitev o stroških prvostopenjskega postopka. Drugi odstavek 154. člena ZPP določa, da če stranka deloma zmaga v pravdi, lahko sodišče glede na doseženi uspeh odloči, da krije vsaka stranka svoje stroške, ali pa ob upoštevanju vseh okoliščin primera naloži eni stranki, naj povrne drugi stranki in intervenientu ustrezen del stroškov. V predmetni zadevi je vrednost spornega predmeta, kot jo je opredelil tožnik, znašala 4.000,00 EUR, od tega je 2.000,00 EUR odpadlo na zahtevek za plačilo odškodnine, ostalo pa na zahtevke za odstranitev objave 10 fotografij (in njihovo uničenje) in dve zapisov ter prepoved bodočega objavljanja fotografij tožnika in zapisov z njegovimi osebnimi podatki (skupno 12 objav). Tožnik je uspel dokazati kršitev svojih osebnostnih pravic le glede ene od 12 objav (1 fotografija), glede na to, da so bile sporne fotografije do konca glavne obravnave že odstranjene s spletne strani toženke, pa je bilo ugodeno zgolj njegovemu zahtevku na uničenje ene fotografije in prepoved bodočega objavljanja fotografij (ne pa zapisov o njem). V preostalem je tožnik s svojim tožbenim zahtevkom propadel. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ocenjuje, da je uspel z nedenarnim zahtevkom, ki ga je ocenil na 2.000,00 EUR, v 1/12, kar znaša 166,66 EUR (2.000 : 12), ker pa skupna vrednost spora (denarnega in nedenarnega zahtevka) znaša 4.000,00 EUR, to pomeni, da je v pravdi uspel v 4,2 % (166,00 : 4.000,00 = 4,166 %), toženka pa v 95,8 %.

21. Pritožbeno nesporno je, da so potrebni pravdni stroški toženke pred sodiščem prve stopnje znašali 2.443,33 EUR, glede na njen uspeh v pravdi v 95,8 % pa je torej upravičena do povrnitve 2.340,71 EUR stroškov pred sodiščem prve stopnje.

22. Tožniku gredo naslednji potrebni pravdni stroški pred sodiščem prve stopnje v skladu z Odvetniško tarifo (OT): 300 točk za sestavo tožbe (tar.št. 18 OT), 300 točk za sestavo prve pripravljalne vloge (tar.št. 19/1 OT), 225 točk za sestavo druge pripravljalne vloge (tar.št. 19/2 OT), 300 točk za zastopanje na prvem naroku za glavno obravnavo (tar.št. 20 OT), 150 točk tretja pripravljalna vloga (tar.št. 20/3 OT), 150 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 18.10.2021 (tar.št. 20), 300 točk urnina (od 10.15 do 15.31 ure 6. člen OT), 150 točk četrta pripravljalna vloga (tar.št. 20/3 OT), 150 točk peta pripravljalna vloga (tar.št. 20/3 OT), 150 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 17.12.2021 (tar.št. 20 OT), 300 točk urnina (9.30-13.31 ure, 6. člen OT), 150 točk za zastopanje na naroku za glavno obravnavo 18.2.2022 (tar.št. 20 OT), in 2 % za materialne stroške, kar skupno znese 2.677,5 točk in ob vrednosti točke 0,60 EUR in ob še 22 % DDV stroški tožnika znašajo 1.9595,93 EUR (tožnik je bil s sklepom P 157/2020 z dne 4.11.2020 oproščen plačila sodnih taks). Ker je bila tožeča stranka v predmetni zadevi z odločbo Okrožnega sodišča na Ptuju opr. št. Bpp 412/2020 z dne 4. 9. 2020 oproščena plačila vseh stroškov postopka, je odvetnik v skladu s petim odst. 17. člena Zakona o odvetništvu (ZOdv) upravičen do plačila za svoje delo v višini polovice zneska, ki bi mu pripadal po odvetniški tarifi, torej v konkretnem primeru v višini 979,96 EUR (1.9595,93 : 2). Glede na 4,2 % uspeh tožnika v pravdi, je dolžna toženka v korist proračuna Okrožnega sodišča na Ptuju plačati 41,16 EUR (979,96 EUR x 0,042).

23. Ker je tožnik s pritožbo delno uspel v 4,2 %, mora toženka v korist proračuna Okrožnega sodišča na Ptuju v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP in 2. odstavkom 165. člena istega zakona povrniti tudi sorazmeren del pritožbenih stroškov tožnika, in sicer 375 točk za pritožbo in 2 % za materialne stroške, kar znese 382,50 točk in kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR in 22 % DDV znaša 279,99 EUR, glede na polovično nagrado odvetnika, ki stranko zastopa na podlagi brezplačne pravne pomoči, pa to znese 140 EUR, ob upoštevanju 4,2 % uspeha tožnika v pravdi pa to pomeni, da mora toženka v korist proračuna Okrožnega sodišča na Ptuju plačati 5,88 EUR.

24. Potrebni pritožbeni stroški toženke znašajo: 375 točk za odgovor na pritožbo in 2 % za materialne stroške, kar znese 382,50 točk in kar ob upoštevanju vrednosti točke 0,6 EUR in 22 % DDV znaša 279,99 EUR, glede na 95,8 % uspeh toženke v pravdi pa ji je dolžan tožnik povrniti 268,23 EUR pritožbenih stroškov.

1 D. Jadek Pensa v Plavšak, Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 779. 2 VSK sodba I Cp 343/2003 z dne 12.05.2004. 3 D. Jadek Pensa v Plavšak, Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 788-789. 4 D. Jadek Pensa v Plavšak, Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 789. 5 D. Jadek Pensa v Plavšak, Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 789-790; VSK sodba I Cp 343/2003 z dne 12.05.2004. 6 VSRS Sodba II Ips 77/2020 z dne 03.03.2021. 7 VSK sodba I Cp 343/2003 z dne 12.05.2004. 8 VSRS Sodba II Ips 77/2020 z dne 03.03.2021. 9 D. Jadek Pensa v Plavšak, Juhart (ur.), Obligacijski zakonik s komentarjem, 1. knjiga, GV Založba, Ljubljana 2003, str. 789-790; VSK sodba I Cp 343/2003 z dne 12.05.2004.