Jedro

V skladu s 53. členom ZDZdr je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se oseba A. A. zadrži na zdravljenju na oddelku pod posebnim nadzorom Psihiatrične klinike ... še najdalj do 27. 12. 2021. 2. Zoper sklep se laično pritožuje pridržana oseba. Navaja, da je pred sprejemom doma mirno delala za svoje podjetje, ko je v stanovanje vdrla njena mati, s katero nima kontaktov in ki o njej ne ve ničesar. Z njenim zdravjem je bilo vse v redu, redne jemlje terapijo in ima urejeno prehrano. Strinjala se je s pregledom, hospitalizacija pa ni bila potrebna, zato prosi, da se rok hospitalizacije skrajša. Ima namreč sina, ki ga ima rada, in komaj čaka, da bo z njim čez vikend, ter podjetje za prodajo ...

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V skladu s 53. členom Zakon a o duševnem zdravju (ZDZdr) je lahko oseba sprejeta na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve in pred izdajo sklepa sodišča, če so podani pogoji iz prvega odstavka 39. člena zakona, kadar je zaradi narave duševne motnje osebe nujno potrebno, da se ji omeji svoboda gibanja oziroma preprečijo stiki z okolico, še preden se izpelje postopek za sprejem brez privolitve iz 40. do 52. člena zakona. Po 39. členu ZDZdr mora biti alternativno izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev: da oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi ali drugim (prva alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr). Nadaljnji pogoj za sprejem na zdravljenje brez privolitve je, da je ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovati svoje ravnanje, zadnji pa, da navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči (druga in tretja alineja prvega odstavka 39. člena ZDZdr).

5. Sodišče prve stopnje je v izpodbijanem sklepu navedlo razloge o odločilnih dejstvih, ki jih sodišče druge stopnje sprejema kot pravilne. Glede pogojev iz prve in druge alineje prvega odstavka 39. člena ZDZdr je na podlagi mnenja izvedenke psihiatrične stroke, ki je oprto tudi na zdravstveno dokumentacijo, sodišče ugotovilo, da gre pri pridržani osebi za poslabšanje hude psihične bolezni paranoidne shizofrenije. Pod vplivom bolezenske simptomatike je hudo motena njena presoja realnosti ter hudo moteno obvladovanje njenega ravnanja. Nadalje je sodišče ugotovilo, da je treba pri osebi prilagoditi in urediti potrebno terapijo, v ta namen pa je potrebno zadržanje na oddelku pod posebnim nadzorom, da terapija doseže tolikšen učinek, da bo oseba bolj adekvatno funkcionirala, da bo postala bolj kritična in se bo tudi začela ustrezno hraniti. Brez ustrezne terapije se bo namreč bolezen poglabljala, kronificirala, kar bo brez ustreznega intenzivnega zdravljenja vodilo v rezidualno shizofrenijo z bistveno slabšo dolgoročno prognozo. Sodišče prve stopnje je ob povedanem, po predhodnih ugotovitvah izvedeniškega mnenja, da je bila oseba ob sprejemu (po navedbah staršev je opustila terapijo) pod vplivom produktivne psihopatološke simptomatike, ki jo je zanikala, zaključilo, da oseba hudo ogroža svoje zdravje (in življenje). Pod vplivom poslabšanja bolezenske simptomatike pa zaradi svoje nekritičnosti oseba dodatno ne more ustrezno skrbeti za otroka, ogroža lahko tudi njegovo zdravje in razvoj.

6. Navedene ugotovitve, da je zaradi duševne bolezni (te oseba ne zanika) hudo motena njena presoja realnosti ter hudo moteno obvladovanje njenega ravnanja ter ugotovitve, da oseba zaradi motnje hudo ogroža svoje zdravje (in življenje), pridržana oseba izpodbija z navedbami, da je z njenim zdravjem vse v redu, da redno jemlje terapijo, ima urejeno prehrano in zato ni potrebe po hospitalizaciji, a so te navedbe neutemeljene. Kot je ugotovila izvedenka (glej 8. točko obrazložitve sklepa sodišča prve stopnje), je pridržana oseba produktivno psihološko simptomatiko ob sprejemu in pregledu zanikala, a je bila ta po mnenju izvedenke prisotna, kar izpodbija navedbe pridržane osebe, da je z njenim zdravjem vse v redu in da redno jemlje oziroma je jemala terapijo. Sprejem na zdravljenje je tako potreben zaradi prilagoditve in ureditve ustrezne terapije in da ta doseže tolikšen učinek, da bo oseba bolj adekvatno funkcionirala, da bo postala bolj kritična in se bo tudi začela ustrezno hraniti (da se ne bo bolezen še poglabljala in kronificirala, kar bo brez ustreznega intenzivnega zdravljenja vodilo v rezidualno shizofrenijo z bistveno slabšo dolgoročno prognozo). Razlog za prisilno hospitalizacijo je torej v konkretnem primeru odklanjanje zdravljenja in ogrožanje zdravja pridržane osebe, pri kateri je prišlo do poslabšanja paranoidne shizofrenije. V takem primeru je prisilna hospitalizacija dopustna, če je zaradi duševne motnje prizadeta voljna sfera osebe v takšni meri, da nima sposobnosti oblikovati relevantne izjave volje glede svojega zdravljenja, kar je v konkretnem primeru podano, saj je izvedenka ugotovila, da oseba svoje težave racionalizira, minimalizira, zanika produktivno psihološko simptomatiko in je nekritična do resnosti svoje bolezni, njena presoja realnosti pa je hudo motena.

7. Glede pogoja iz 3.alineje prvega odstavka 39.člena ZDZdr je sodišče prve stopnje s pomočjo izvedenke ugotovilo, da gre pri pridržani osebi za hudo psihično bolezen, do resnosti svoje bolezni pa je nekritična. Kot taka ne zmore sodelovati pri drugih, milejših oblikah pomoči, in se ne bi zmogla in želela držati potrebnih navodil. Navedba, da njena hospitalizacija ni potrebna, je tudi iz tega vidika neutemeljena, saj ob ugotovljenem vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči. Prav tako je neutemeljeno zavzemanje pridržane osebe za skrajšanje roka zadržanja. Vprašanje roka oz. časa potrebnega zdravljenja je namreč strokovno vprašanje. Izvedenka je nanj odgovorila, sodišče pa je mnenju, na katerega ni bilo nobenih pripomb, utemeljeno sledilo.

8. Ob povedanem je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Ker sodišče druge stopnje tudi ni ugotovilo kršitev določb postopka, na katere pazi po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (353. člen Zakona o pravdnem postopku, ZPP, v zvezi s 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (ZNP-1).