31. 1. 2007

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. Ž., ki ga zastopa B. B. B., odvetnik na Z., na seji senata dne 16. januarja 2007 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Mariboru št. II Cp 1694/2005 z dne 11. 10. 2005 se ne sprejme.

OBRAZLOŽITEV

1.Z izpodbijanim sklepom je Višje sodišče odločilo, da se zavrne ugovor pritožnika (v izvršilnem postopku dolžnika) zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine. Odločitev temelji na ugotovitvi, da ugovor ni bil obrazložen, saj pritožnik za svoje navedbe ni ponudil dokazov. Neobrazložen ugovor pa se po 61. členu v povezavi z drugim odstavkom 53. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (Uradni list RS, št. 51/98 in nasl. – ZIZ) šteje kot neutemeljen.

2.V ustavni pritožbi pritožnik navaja, da sodišče od njega ne bi smelo zahtevati predložitve dokazov glede zatrjevanega dejstva, da blaga ni prejel. Meni, da je upnik tisti, ki mora dokazati, da je dolžniku v resnici dobavil blago, ne pa le predložiti računa, katerega dolžnik niti ne pozna. Meni, da je postavljen v položaj, ko bi “moral sam dokazovati dejstva svojega nasprotnika v izvršilnem postopku”. Zatrjuje kršitev 15. člena Ustave glede uresničevanja ustavnih pravic ter pravic do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave in do sodnega varstva po prvem odstavku 23. člena Ustave. Meni, da gre tudi za kršitev pravice do enakosti pred zakonom po drugem odstavku 14. člena Ustave, saj tako ugotovljena terjatev upnika ni združljiva z načelom pravičnosti in je zato arbitrarna.

3.Pritožnik ima sicer načeloma prav, ko smiselno navaja, da je glede vprašanja, kakšna dejstva mora dolžnik navesti in kakšne dokaze mora predložiti pri ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, treba upoštevati tudi pravila o dokaznem bremenu. Vendar v obravnavanem primeru ne gre za položaj, ko bi dolžnik zanikal, da bi med njim in upnikom obstajalo pogodbeno razmerje (za takšen primer je nesporno, da mu ne bi bilo treba navajati dokazov). Dolžnik je v ugovoru priznal, da je ponudbo sprejel oziroma da je podal naročilo za posel, ki obsega sestavo, dobavo in montažo oken. V takšnem primeru pa je razumna odločitev sodišča, da je na dolžniku breme, da za svoj ugovor, da obveznosti iz tega pogodbenega razmerja sam ni dolžan izpolniti, ker tudi nasprotna stranka ni izpolnila ali ni pravilno izpolnila svoje obveznosti, navede tudi ustrezne dokaze. Še posebej, ker je šlo za posel, ki vsebuje tudi opravo storitev (montaža), zahteva po navedbi dokazov (na primer prič) za trditev, da ta dela niso bila opravljena, ni nerazumna. Za presojo Ustavnega sodišča ta ugotovitev zadošča. Zadošča namreč za sklep, da sodišče s to zahtevo dolžniku glede uveljavljanja njegovih pravic v postopku ni postavilo nerazumnih ali pretiranih ovir in ga ni postavilo v neenakopraven položaj glede na nasprotno stranko. Prav tako tej odločitvi sodišča ni mogoče očitati, da bi bila očitno napačna in s tem samovoljna oziroma arbitrarna, kar bi tudi lahko utemeljilo sklep, da gre za kršitev pravice do enakega varstva pravic po 22. členu Ustave. Ali je odločitev sodišča tudi z vidika uporabe zakona pravilna, pa Ustavno sodišče glede na prvi odstavek 50. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) ne more presojati. Ustavno pritožbo namreč lahko utemelji le okoliščina, da gre za kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, ne pa okoliščina, da gre za kršitev zakonskih določb glede materialnega ali procesnega prava.

4.Ker očitno ne gre za kršitve človekovih pravic ali temeljnih svoboščin, kot jih zatrjuje pritožnik, Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

5.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi prve alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu s četrtim odstavkom 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić