Jedro

Določbo 24. člena ZBPP je po sodni praksi treba uporabljati restriktivno, vendar pa mora prosilec izpolniti pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna, kar pomeni, da zahtevek ni v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem prve in druge stopnje. Tožnik je v vlogi navedel, da bi želel vložiti tožbo zaradi plačila odškodnine zoper proizvajalca zdravil cipralex in ministrstvo za zdravstvo. Brezplačna pravna pomoč se dodeli ob izpolnjevanju zakonskih pogojev. V določbi 24. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) je določen objektivni pogoj, ki se nanaša na okoliščine zadeve. Navedeni pogoj je izpolnjen, če gre za zadevo, ki ni očitno nerazumna oz. za zadevo, v kateri ima prosilec verjetne izglede za uspeh. Pri tem se šteje, da je zadeva očitno nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah z podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago (tretji odstavek 24. člena ZBPP). Tožena stranka je presodila, da v obravnavani zadevi navedeni pogoj ni izpolnjen. Iz dokumentacije, ki jo je predložil prosilec, izhaja, da se zdravi zaradi shizofrenije in da je določeno obdobje jemal zdravilo cipralex. Pri različnih zdravnikih je navajal, da ima bolečine v nogah, iz izvida UKC Maribor z dne 18. 12. 2012 pa izhaja, da ni ugotovljena okvara perifernega živčnega sistema. Tudi iz druge medicinske dokumentacije ni razvidno, da bi bilo s strani zdravnika ugotovljeno, da ima hude zdravstvene težave, oz. da mu je diagnosticirana bolezen mišic. Iz navodil za uporabo zdravila cipralex so med mnogimi neželenimi učinki navedene tudi bolečine v mišicah in sklepih, motnje gibanja in znižanje ravni natrija v krvi. Prosilec je tako bil v navodilih opozorjen pred možnimi učinki jemanja zdravila, zato po presoji tožene stranke nima verjetnega izgleda za uspeh z odškodninsko tožbo, zaradi česar ne izpolnjuje objektivnega pogoja za dodelitev BPP.

Tožnik v tožbi navaja, da so se mu zaradi jemanja zdravila cipralex pojavile hude zdravstvene težave – mišična slabost kot stranski učinek predpisanega zdravila. Meni, da je podana odškodninska odgovornost proizvajalca zdravila, ker v samih navodilih niso navedeni stranski učinki, ki so se pojavili pri njem. Prav tako obstaja odškodninska odgovornost ministrstva za zdravje, ker je dovolilo uporabo navedenega zdravila. Vztraja, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje. Iz medicinskega izvida nevrologa z dne 2. 6. 2011 izhaja, da ima blažjo kronično nevralno okvaro v malih mišicah obeh stopal v levi meči. Prav tako je iz zdravstvenega kartona fiziatrično fizioterapevtske obravnave z dne 13. 5. 2013 razvidno, da je postavljena diagnoza radiculopathia lv-si lat. sin et lv lat. dex m 54.1, kar predstavlja nevrološko bolezen, ki se odraža tudi s popuščanjem grobe fizične moči v samih mišicah. Navedeno pomeni, da je bila pri njem ugotovljena kronična okvara, kakor tudi diagnosticirana nevrološka bolezen oz. bolezen mišic. Hude zdravstvene težave izkazuje tudi dejstvo, da je bila pri njem ugotovljena invalidnost III. kategorije ter da je s strani zavoda za zaposlovanje nezaposljiva oseba. Ugotovitev tožene stranke, da tožnik nima hudih zdravstvenih težav, je tako zmotna. Prav tako gre v konkretnem primeru za strokovno vprašanje s področja medicine, za kar pa tožena stranka nima ustreznega strokovnega znanja. Ugotovitev vzročne zveze med zdravstvenimi težavami tožnika in jemanjem zdravil je ključnega pomena za uspeh v pravdi, za kar pa bo treba pridobiti mnenje sodnega izvedenca ustrezne medicinske stroke. Tožena stranka pa je sama odločala o strokovnih vprašanjih s področja medicine in tudi o vzročni povezavi med zdravstvenimi težavami tožnika in jemanjem zdravila cipralex. Določilo 24. člena ZBPP je po sodni praksi treba razlagati restriktivno, saj pomeni omejitev oz. onemogočanje uresničevanja pravice do brezplačne pravne pomoči. Tožena stranka se tudi zmotno sklicuje na stranske učinke navedene v navodilih za uporabo zdravila cipralex. Navedeni stranski učinki pomenijo zgolj začasne težave, ne pa kronične okvare in bolezni uporabnika zdravila. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi ter toženi stranki naloži povrnitev stroškov postopka. Prav tako predlaga, da ga sodišče oprosti plačila sodnih taks.

Tožena stranka je sodišču dostavila upravni spis, posebnega odgovora na tožbo pa ni podala.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je tožena stranka pravilno odločila, ko je tožnikovo prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči zavrnila zaradi neizpolnjevanja objektivnega pogoja iz 24. člena ZBPP. Po določbi 1. alinee prvega odstavka 24. člena ZBPP se pri presoji dodelitve brezplačne pravne pomoči kot pogoji upoštevajo okoliščine in dejstva v zadevi, v zvezi s katero prosilec vlaga prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči, predvsem da zadeva ni očitno nerazumna oz. da ima prosilec v zadevi verjetne izglede za uspeh, tako da je razumno začeti postopek oz. se ga udeleževati ali vlagati v postopku pravna sredstva oz. nanje odgovarjati. Po določbi tretjega odstavka 24. člena istega zakona pa se šteje, da je zadeva očitne nerazumna, če je pričakovanje ali zahtevek prosilca v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanje svari, če je očitno, da je stranka zlorabila možnost brezplačne pravne pomoči za zadevo, za katero ne bi uporabila pravnih storitev tudi, če bi ji njen finančni položaj to omogočal, ali če je pričakovanje ali zahteva prosilca očitno v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago, ali če je pričakovanje ali zahteva osebe očitno v nasprotju z načeli pravičnosti in morale.

Pri navedenem pogoju gre za presojo smiselnosti oz. ekonomičnosti odobritve BPP, ki pa ne sme posegati v namen BPP, to je uresničevanja pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti. Navedeni pogoj pa po drugi strani daje tudi oporo za vsebinsko presojo zadeve, saj se BPP lahko odobri le, če so izpolnjene okoliščine določene v 24. členu ZBPP. Navedena pravna ureditev pa organu za BPP ne nalaga podrobnega vsebinskega preizkusa zadeve, vendar pa mora, če je razlog za zavrnitev prošnje neizpolnjevanje pogoja iz 24. člena ZBPP, pojasniti, v čem je zahteva ali pričakovanje prosilca v nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari oz. v nasprotju z izidom v zadevah s podobnim dejanskim stanjem in pravno podlago. ZBPP torej organu nalaga, da opravi tudi vsebinski preizkus zadeve, čeprav le v omejenem obsegu, saj 24. člen navedenega zakona govori o očitnem nesorazmerju.

Sodišče se strinja z zaključkom tožene stranke, da tožnik ni izkazal, da ima verjeten izgled za uspeh odškodninske tožbe zaradi plačila škode, ki bi mu naj nastala v posledici uživanja zdravila cipralex. Po pravilih odškodninskega prava morajo biti za povrnitev škode kumulativno izpolnjene predpostavke: škodljivo dejstvo; nedopustna škoda; vzročna zveza med škodnim dogodkom in škodo ter odgovornost. Po presoji sodišča pa tožnik navedenih predpostavk za potrebe tega postopka ni izkazal. Sodišče pritrjuje toženi stranki, da iz medicinske dokumentacije, ki jo je tožnik priložil k svoji vlogi, ne izhaja, da bi bila pri tožniku diagnosticirana bolezen mišic. Glede na to, da gre v tem postopku pri navedeni oceni za stopnjo očitnosti, tožena stranka za ugotovitev te okoliščine, to je obstoja škodnega dejstva, ni bila dolžna pritegniti izvedenca medicinske stroke, temveč je lahko takšen zaključek sprejela sama na podlagi predložene medicinske dokumentacije. Iz te, zlasti pa iz menja specialista nevrologa o izsledkih preiskave elektromiografije z dne 18. 12. 2012, pa je razvidno, da pri tožniku niso bile ugotovljene okvare v perifernem živčnem sistemu ter da so vse funkcije v mejah normale. Na navedenem izvidu pa tudi temelji mnenje fiziatrično – fizioterapevtske obravnave z dne 13. 5. 2013, na katero se sklicuje tožnik v tožbi. Tudi iz dejstva, da je tožnik invalid III. kategorije in da je nezaposljiva oseba, ni mogoče sklepati, da gre pri tožniku za mišično obolenje. Dejanske okoliščine, ki jih tožnik navaja v tožbi, tako niso podprte z ustreznimi dokazi, ki bi s stopnjo verjetnosti kazali na to, da je pri tožniku potrjena bolezen, ki jo zatrjuje v vlogi za BPP. Določbo 24. člena ZBPP je po sodni praksi res treba uporabljati restriktivno, vendar pa mora prosilec izpolniti pogoj, da zadeva ni očitno nerazumna, kar pomeni, da zahtevek ni v očitnem nesorazmerju z dejanskim stanjem stvari.

Po povedanem je sodišče presodilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, zato je tožbo zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Ker je sodišče tožbo zavrnilo, je tudi zavrnilo tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka. Navedena odločitev temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, ki določa, da če sodišče tožbo zavrne, vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Sodišče o predlogu tožnika za oprostitev plačila sodnih taks ni odločilo, ker se na podlagi četrtega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah v postopku odločanja o dodelitvi brezplačne pravne pomoči taksa ne plača.