Jedro

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Izrek

Predlog za dopustitev revizije se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožeči stranki (v nadaljevanju tožnik) je pri toženi stranki (v nadaljevanju toženka) zaposlen oralni kirurg odstranil modrostni zob. Med posegom je prišlo do zdravniškega zapleta, in sicer do poškodbe mandibularnega živca. Zaradi posledic poškodbe je tožnik omejen pri hranjenju, pitju, britju in ljubljenju. Toženkin oralni kirurg ni opozoril tožnika na možnost poškodbe mandibularnega živca. Po mnenju Komisije Medicinske fakultete v Ljubljani je bila odstranitev modrostnika potreben poseg, poškodba regionalnih živcev pa je sicer znan, vendar zelo redek zaplet (s statistično pojavnostjo od 0,17 do 1,8 %), do katerega pride najpogosteje pri odstraniti modrostnih zob. Tudi izvedenec doc. dr. A. A. je zaključil, da je šlo za potreben poseg in da je bilo tveganje, da bo v prihodnosti prišlo do zapletov zaradi ne-odstranitve modrostnika dosti večje od tveganja, da bo pri odstranitvi zoba prišlo do poškodbe živca. Po njegovem mnenju je prišlo do redkega medicinskega zapleta, ki nastopi le v 1 – 2 % primerov.

2. Sodišče prve stopnje je toženki naložilo, da tožniku v roku 15 dni plača odškodnino v višini 4.255 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 8. 12. 2017 dalje do plačila (točka I izreka). V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo (točka II izreka). Odločilo je o stroških postopka. Presodilo je, da bi moral biti tožnik opozorjen na možnost poškodbe mandibularnega živca. Čeprav je izvedenec doc. dr. A. A. zaključil, da so se s posegom prepričale morebitne veliko hujše posledice v prihodnosti, to ne pomeni, da se lahko tožniku odvzame možnost svobodne privolitve. Zaradi posledic poškodbe se je tožnikovo zdravstveno stanje izrazito poslabšalo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi toženke delno ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v točki I izreka spremenilo tako, da je znesek 4.255 EUR nadomestilo z zneskom 4.000 EUR. V preostalem delu je pritožbo toženke in v celoti pritožbo tožnika zavrnilo ter v nespremenjenem obsegu potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Odločilo je o stroških celotnega postopka. Presodilo je, da bi moral biti tožnik s strani oralnega kirurga, ker ni šlo za nujen, temveč le za potreben poseg, bistveno bolj natančno poučen o možnih negativnih posledicah posega.

4. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je toženka vložila predlog za dopustitev revizije glede naslednjih vprašanj: 1. Na kakšen način in v kakšnem obsegu je zdravnik oziroma zdravstvena organizacija dolžna po Zakonu o pacientovih pravicah opraviti pojasnilno dolžnost v primerih, ko je poseg potreben in brez izvedbe katerega bi lahko v nadaljevanju prišlo do poslabšanja zdravja, zelo verjetno pa tudi do hujših posledic, v skrajnem primeru tudi z izgubo življenja? 2. Ali je zdravstvena organizacija oziroma zdravnik dolžan pacienta pred potrebnim posegom, brez izvedbe katerega bi lahko v nadaljevanju lahko prišlo do poslabšanja zdravja, zelo verjetno pa tudi do hujših posledic, v skrajnem primeru tudi z izgubo življenja, opozoriti na vse možne negativne posledice? 3. Ali je zdravstvena organizacija oziroma zdravnik dolžan pacienta pred potrebnim posegom, brez izvedbe katerega bi v nadaljevanju lahko prišlo do poslabšanja zdravja, zelo verjetno pa tudi do hujših posledic, v skrajnem primeru tudi z izgubo življenja, opozoriti tudi na redka tveganja in ali se v takih primerih pri povprečnem pacientu domneva, da takšno tveganje ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg? 4. Ali je zdravstvena organizacija oziroma zdravnik dolžan pacienta pred potrebnim posegom, brez izvedbe katerega bi v nadaljevanju lahko prišlo do poslabšanja zdravja, zelo verjetno pa tudi do hujših posledic, v skrajnem primeru tudi z izgubo življenja, opozoriti tudi na zelo redka tveganja s statistično pojavnostjo od 1 - 2 % (oziroma po mnenju Komisije za fakultetna izvedenska mnenja Medicinske fakultete v Ljubljani od 0,17 do 1,8 %) in ali se v takih primerih pri povprečnem pacientu domneva, da takšno tveganje ne bi vplivalo na njegovo privolitev v poseg? 5. Ali je glede na ugotovljeno dejansko stanje sodišče pravilno uporabilo določila 20. člena Zakona o pacientovih pravicah?

5. Predlog ni utemeljen.

6. Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je od njegove odločitve mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, pomembnem za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse (prvi odstavek 367.a člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).1 Vrhovno sodišče je ugotovilo, da navedeni pogoji za dopustitev revizije niso podani, zato je predlog zavrnilo (drugi odstavek 367.c člena ZPP). Senat je odločitev sprejel soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

1 Uradni list RS, št. 26/99 s spremembami in dopolnitvami.