Jedro

Zgolj dejstvo, da je obstoječ objekt legalen, še ne dokazuje, da bi bile zanj plačane kakršnekoli obveznosti iz naslova komunalnega prispevka.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila komunalni prispevek v znesku 3.930,03 EUR za rušenje objekta in novogradnjo stanovanjske hiše na zemljišču parc. št. 3164/2 k.o. ... (1. točka). Določila je da mora tožnik navedeni znesek poravnati v 30 dneh po vročitvi odločbe na tam navedeni podračun, da se v primeru zamude plačila obračunavajo zakonske zamudne obresti (2. točka) in da posebni stroški v zvezi z izdajo odločbe niso nastali (3. točka). Pri izdaji odločbe se je sklicevala na 79. in 80. člen Zakona o prostorskem načrtovanju (v nadaljevanju ZPNačrt) in Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Dolenjske Toplice (v nadaljevanju Odlok).

Upravni organ druge stopnje je zavrnil tožnikovo pritožbo zoper izpodbijano odločbo in navedel, da tožnik kljub temu, da je bil k temu pozvan, ni predložil dokazil o že plačanih obveznostih iz naslova komunalnega prispevka. Ker je dokazno breme na investitorju, je pravilna ugotovitev toženke, da tožnik ni izkazal plačil obveznosti iz naslova komunalnega prispevka. Kot podlago za zaračunavanje komunalnega prispevka za komunalno opremo za področje ravnanja z odpadki je navedel Program komunalnega opremljanja in meril za odmero komunalnega prispevka za območje Občine Dolenjske Toplice, ki ga je sprejel Občinski svet Občine Dolenjske Toplice.

Tožnik se s takšno odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da bi morala toženka po 80. členu ZPNačrt upoštevati, da je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka lahko le tisti investitor ali lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo ali le tisti investitor ali lastnik objekta, ki povečuje neto tlorisno površino objekta. V njegovem primeru za tak primer ne gre, saj bo novi objekt, ki ga namerava graditi, celo manjši ob obstoječega, na novo pa se bo priključil le na kanalizacijo, ne pa tudi na električno, vodovodno in cestno omrežje.

Glede na to, da je vlogi za odmero komunalnega prispevka priložil tudi potrdilo z dne 23. 11. 2011, ki smiselno potrjuje, da ima obstoječi objekt uporabno in gradbeno dovoljenje, meni, da toženka ni bila upravičena od njega zahtevati dokazil o plačilu obveznosti iz naslova obračuna komunalnega prispevka. Glede na to, da je sedanji objekt priključen na infrastrukturo, je razvidno, da so bili vsi prispevki plačani. Poleg tega se komunalni prispevek kot tak plačuje šele od 25. 7. 1997 dalje, ko je pričel veljati Zakon o stavbnih zemljiščih.

S tem, ko Odlok predvideva predložitev dokazil o že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka, je v nasprotju z 80. členom ZPNačrt, saj določa nekaj, česar zakon izrecno ne določa. Sklicuje se tudi na sedmi odstavek 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka in navaja, da bi morala toženka zahtevana dokazila pribaviti sama po uradni dolžnosti. Poleg tega meni, da je izpodbijana odločba nezakonita tudi v delu, ki se nanaša na plačilo ravnanja z odpadki, saj meni, da toženka do zaračunavanja komunalnega prispevka iz tega naslova ni upravičena. Strošek odvoza odpadkov se plačuje po številu oseb v gospodinjstvu. Predlaga razveljavitev odločbe, vrnitev zadeve toženke v ponovni postopek ter povrnitev stroškov postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja razloge, zakaj meni, da je tožba neutemeljena, odločba pa zakonita.

Tožba ni utemeljena.

Kot pravilno opozarja tožnik, je po 80. členu ZPNačrt zavezanec za plačilo komunalnega prispevka investitor oziroma lastnik objekta, ki se na novo priključuje na komunalno opremo, ali ki povečuje neto tlorisno površino objekta ali spreminja njegovo namembnost. Odmero komunalnega prispevka v primeru, če se spreminja tlorisna površina objekta ali njegova namembnost, podrobneje ureja sedmi odstavek 6. člena Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka (v nadaljevanju Pravilnik), po katerem se komunalni prispevek odmeri tako, da se izračunata višina komunalnega prispevka po spremembi in višina komunalnega prispevka pred spremembo (…).

Navedena ureditev se torej izrecno nanaša zgolj na spremembe objekta, kar smiselno lahko pomeni le dela na obstoječem objektu. Zgolj o spremembah na obstoječem objektu v takih primerih govori tudi literatura (Štravs, Dekleva, Ivanič, Opremljanje stavbnih zemljišč, GV Založba, Ljubljana, 2010, str. 155). Po presoji sodišča zato določb 80. člena ZPNačrt ni mogoče razlagati tako, kot meni tožnik, namreč da bi zakon predpisoval, da je pri odmeri komunalnega prispevka treba upoštevati tudi obstoječi objekt, ki bo porušen in nadomeščen z objektom, ki je predmet odmere komunalnega prispevka. Kaj takega ne izhaja niti iz drugih določb ZPNačrt, ki se nanašajo na komunalni prispevek.

Zgolj z zatrjevanjem, da pri odmeri komunalnega prispevka ni bil upoštevan objekt na istem mestu, ki bo porušen, tožnik torej ne more utemeljiti trditev o kršitvi 80. člena ZPNačrt. Za razliko od ZPNačrt pa Odlok v drugem odstavku 13. člena posebej ureja odmero komunalnega prispevka v primeru gradnje na obstoječi parceli ali njenemu delu, v tretjem odstavku pa posebej ureja odmero komunalnega prispevka v primeru, ko se novi objekt gradi na mestu obstoječega. V primeru iz drugega dostavka tega člena se pri obračunu komunalnega prispevka upoštevajo že poravnane obveznosti iz naslova obračuna komunalnega prispevka za obstoječo parcelo objekta ali njen del, v primeru iz tretjega odstavka tega člena pa se pri obračunu komunalnega prispevka poleg določil iz drugega odstavka tega člena na enak način upoštevajo tudi že plačane obveznosti iz naslova plačila komunalnega prispevka v delu obračuna neto tlorisne površine objekta. V obeh primerih je breme dokazovanja že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka na strani investitorja.

Ureditev iz tretjega odstavka navedenega člena torej veže odmero na neposredno nadomestitev objekta z novim in izkazanostjo že plačanih obveznosti iz naslova komunalnega prispevka. Tudi v tem primeru torej zgolj obstoj objekta na istem zemljišču ne predstavlja podlage za oprostitev plačila dela komunalnega prispevka.

Sodišče se strinja s presojo toženke, da zgolj dejstvo, da je obstoječ objekt legalen, še ne dokazuje, da bi bile zanj plačane kakršnekoli obveznosti iz naslova komunalnega prispevka. Ker v zadevi ni sporno, da tožnik ni predložil dokazil, s katerimi bi izkazal, da bi bile za obstoječ objekt plačane kakršnekoli obveznosti iz naslova komunalnega prispevka, klub temu, da ni sporno, da je bil na to izrecno pozvan, je toženka pravilno odmerila komunalni prispevek brez upoštevanja obstoječega objekta. Glede na to, da iz Odloka izrecno izhaja, da je breme dokazovanja že plačanih obveznosti na strani investitorja, tudi ni utemeljen tožbeni ugovor, da bi moral organ te podatke pridobiti po uradni dolžnosti.

Neutemeljen pa je tudi tožbeni očitek, da je toženka pri odmeri komunalnega prispevka nepravilno upoštevala stroške odvoza odpadkov. Odvoz odpadkov v 71. členu ZPNačrt ni izrecno naveden kot komunalna oprema, brez dvoma pa je del komunalne infrastrukture občinskih javnih površin. Iz Programa komunalnega opremljanja in meril za odmero komunalnega prispevka za območje občine Dolenjske Toplice, na katere se sklicuje Odlok, izhaja, da pomeni odvoz odpadkov izgradnjo omrežja objektov ravnanja z odpadki, ki oskrbuje območje občine, in sicer zajemajo stroške izgradnje ekoloških otokov in vložkov v CeROD in se ne pokriva s stroški odvoza odpadkov posameznih gospodinjstev.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba neutemeljena, zato jo je zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Ker v tožbi niso navedena nova dejstva ali dokazi, ki bi lahko vplivali na odločitev v zadevi, je sodišče v skladu z drugo alinejo drugega odstavka 59. člena ZUS-1 odločilo brez glavne obravnave.

Odločitev o stroških temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1, po katerem trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne.