Jedro

Prvenstveni namen denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam. Ker gre za izvršilno sredstvo, izterjava denarne kazni nima nekega samostojnega „temelja“, temveč je ta nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti.

Ali je prva nasprotna udeleženka obveznost izpolnila, bi moralo sodišče prve stopnje ugotavljati pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni in ne šele v fazi odločanja o ugovoru.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijani sklep spremeni tako, da se ugovoru ugodi in se sklep z dne 10. 11. 2022 razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Obrazložitev

**Odločitev sodišča prve stopnje**

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo ugovor prve nasprotne udeleženke zoper predhodno izdani sklep Okrožnega sodišča v Novem mestu II N 145/2019 z dne 10. 11. 2022 (I. točka izreka sklepa). Odločitev o stroških postopka je pridržalo do končne odločitve o glavni stvari (II. točka izreka sklepa). Z dne 10. 11. 2022 izdanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se zaradi izterjave nedenarne terjatve, to je obveznosti prve nasprotne udeleženke, da omogoči stike mladoletne A. s prvim predlagateljem, kot je to določeno v sklepu sodišča prve stopnje II N 145/2019 z dne 10. 8. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1611/2022 z dne 13. 10. 2022, ki je izvršljiv, zoper prvo nasprotno udeleženko dovoljuje izvršba: 1. z nalogom prvi nasprotni dolžnici, da nemudoma po prejemu sklepa o izvršbi omogoči stike mladoletne A. z očetom, prvim predlagateljem, in sicer na predlagateljem domu v B., v terminih, kot je določeno v sklepu Okrožnega sodišča v Novem mestu, opr. št. II N 145/2019 z dne 19. 8. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1611/2022 z dne 13. 10. 2022; 2. v primeru, da dolžnica ne izpolni obveznosti iz 1. točke, se dolžnici izreče denarna kazen v višini 1.500,00 EUR; 3. če dolžnica tudi po izteku denarne kazni ne bo spoštovala in izpolnila obveznost iz izvršilnega naslova, bo sodišče izvršilo sklep o denarni kazni po uradni dolžnosti in hkrati izdalo sklep, s katerim bo izreklo poostreno denarno kazen, ki jo bo sodišče ponavljalo, dokler tožnica ne izpolni obveznosti iz prve točke. Odločilo je še, da se zaradi izterjave stroškov izvršilnega postopka in vseh nadaljnjih izvršilnih stroškov, odmerjenih na 186,70 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva izdaje sklepa o izvršbi dalje do plačila, zoper dolžnico dovoli izvršba: 1. z rubežem denarnih sredstev, ki jih ima dolžnica na kateremkoli računu pri kateri koli banki ali hranilnici; 2. z rubežem katerih koli dolžničinih premičnin. Dolžničinemu dolžniku, to je banki oziroma hranilnici se prepoveduje izplačati zarubljeno dobroimetje dolžnici, dolžnici pa se prepoveduje vsak razpolaganje z zarubljenih dobroimetjem. Banka oziroma hranilnica poravna terjatve po vrstnem redu, kot je prejela sklepe o izvršbi. Če takrat, ko prejme sklep o izvršbi, na dolžničinem računi ni sredstev ali če dolžnica zaradi vezave s sredstvi na računu ne more razpolagati, obdrži banka oziroma hranilnica sklep v evidenci in opravi na njegovi podlagi prenos, ko sredstva prispejo na račun, oziroma, ko dolžnica dobi pravico z njimi razpolagati. Banka oziroma hranilnica ne sme izvršiti dolžničinega naloga, preden ni plačana terjatev po sklepu o izvršbi. Za izvršitelja se imenuje C. C. 2. Zoper navedeni sklep je prva nasprotna udeleženka podala ugovor, ki ga je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom z dne 16. decembra 2022 zavrnilo.

**Povzetek pritožbenih navedb**

3. Prva nasprotna udeleženka v ugovoru navaja, da so zaključki sodišča prve stopnje napačni in nasprotujoči. Iz njenega ugovora je razvidno, da stikov med mladoletno A. in predlagatelji ni preprečevala, temveč jih sprva objektivno ni mogla izvesti, kasneje pa stikov ni bilo po izključni krivdi predlagateljev. Navaja, da sklepa z dne 19. 8. 2022 ni mogla izvršiti, ker niti ona niti njena starša nimajo vozniškega izpita, kar je upoštevalo tudi pritožbeno sodišče in sklep spremenilo tako, da je odločilo, da je za prevoze otroka k očetu in nazaj zadolžen predlagatelj. Do te spremembe torej ni moč trditi, da je stike preprečevala ali omejevala. Tudi po spremembi sklepa z dne 19. 8. 2022 se stiki niso izvajali, vendar ne po krivdi prve nasprotne udeleženke. Predlagatelji niso nikoli, tudi ne 29. 10. 2022 prišli po mladoletno A. V dokaz, da predlagatelji že leto dni niso prišli na stik s A., je prva nasprotna udeleženka predlagala zaslišanje svojih staršev in sedanjega partnerja. Ker sodišče teh dokazov ni izvedlo, je ostalo dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovljeno. Razlogi v izpodbijanem sklepu so nejasni, pa tudi sami s sabo v nasprotju. Iz ugovornih navedb prve nasprotne udeleženke namreč nikjer ne izhaja, da ni poskrbela, da bi se stiki med predlagateljem in mladoletno A. izvajali, kot je določeno, v ugovoru je bilo jasno povedano, zakaj se stiki niso izvajali. Poudarja še, da do dogodka z dne 29. 10. 2022 sploh ni prišlo. Njen brat namreč zanika, da bi predlagatelji tega dne prišli k njim. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep pa spremeni tako, da njenemu ugovoru ugodi in sklep o izvršbi razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

4. Predlagatelj je odgovoril na pritožbo prve nasprotne udeleženke in smiselno predlagal njeno zavrnitev.

**Presoja utemeljenosti pritožbe**

5. Pritožba je utemeljena.

6. V obravnavani zadevi sodišče je sodišče prve stopnje že v več predhodno izdanih sklepih, s katerimi je z začasnimi odredbami tekom postopka urejalo stike, za primer kršitve obveznosti določilo tudi denarno kazen v višini 500 EUR, ki da jo bo v primeru kršitve izterjalo po uradni dolžnosti in hkrati za primer ponovne kršitve izreklo novo, višjo kazen.

7. S sklepom z dne 10. 11. 2022 je nato odločilo, da se zaradi izterjave nedenarne terjatve, to je obveznosti prve nasprotne udeleženke, da omogoči stike mladoletne A. s prvim predlagateljem, kot je to določeno v sklepu sodišča prve stopnje II N 145/2019 z dne 10. 8. 2022 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani IV Cp 1611/2022 z dne 13. 10. 2022 (pravilno: zaradi izterjave že izrečene denarne kazni), zoper prvo nasprotno udeleženko dovoljuje izvršba z nalogom prvi nasprotni udeleženki, da nemudoma po prejemu sklepa o izvršbi omogoči stike mladoletne A. z očetom in ji za primer, da ne izpolni naloga, izreklo (višjo) denarno kazen v višini 1.500,00 EUR. S tem sklepom torej po uradni dolžnosti izterjuje kazen za primer, ker naj bi prva nasprotna udeleženka kršila prepoved iz prej izdane začasne odredbe o stikih.

8. Sodišče na podlagi drugega odstavka 273. člena ZIZ s sklepom o začasni odredbi izreče tudi denarno kazen za primer kršitve prepovedi v skladu z drugim odstavkom 226. člena ZIZ. V primeru kršitve prepovedi se smiselno uporablja določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ. Kot je natančno pojasnilo višje sodišče v Ljubljani v sklepu II Ip 560/2016 sodišče, v skladu s tretjim odstavkom 226. člena ZIZ, če dolžnik ne izpolni obveznosti, postopa po uradni dolžnosti tako, da opravi izvršbo na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, hkrati pa izda nov sklep, s katerim določi dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreče novo denarno kazen, višjo kot v prejšnjem sklepu, za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti. Gre za izvršbo z uporabo posredne prisile, z izrekanjem denarnih kazni, s katerimi naj bi se dolžnika prisililo, da izpolni svojo obveznost, ki izhaja iz izvršilnega naslova. Prvenstveni namen denarne kazni ni v kaznovanju dolžnika, pač pa je denarna kazen izvršilno sredstvo, s katerim naj bi sodišče od dolžnika doseglo spoštovanje obveznosti iz začasne odredbe, ki je v dejanju, ki ga lahko izvrši le on sam. Ker gre za izvršilno sredstvo, izterjava denarne kazni nima nekega samostojnega „temelja“, temveč je ta nujno odvisna od obstoja obveznosti in odločitve o njeni prisilni izpolnitvi.Glede na namen izrekanja in izterjave denarne kazni za kršitev obveznosti oziroma prepovedi iz začasne odredbe določba tretjega odstavka 226. člena ZIZ ne predvideva oprave izvršbe na podlagi sklepa o izrečeni denarni kazni, ne da bi sodišče hkrati tudi izdalo nov sklep, s katerim bi določilo dolžniku nov rok za izpolnitev obveznosti in izreklo novo denarno kazen. Ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena, predstavlja pogoj, da sodišče lahko prične z izterjavo denarne kazni oziroma dovoli izvršbo po uradni dolžnosti. Navedeno izhaja prav iz dikcije tretjega odstavka 226. člena „Če dolžnik ne izpolni obveznosti“. Le v primeru, da je treba dolžnika nadalje prisiljevati k spoštovanju izdane začasne odredbe z določitvijo novega roka in z izrekom nove, višje denarne kazni, je utemeljena izvršitev že izrečene denarne kazni (primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani III Ip 2171/2014). Glede na navedeno je izvršilni naslov za izterjavo denarne kazni, izrečene na podlagi drugega odstavka 273. člena ZIZ v zvezi z drugim odstavkom 226. člena ZIZ, poleg samega sklepa, s katerim je kazen izrečena, sklep, s katerim je ugotovljeno, da je dolžnik kršil prepoved iz začasne odredbe ter se zato izrečena denarna kazen izvrši po uradni dolžnosti in je z njim dolžniku izrečena nova, višja denarna kazen za primer, če dolžnik niti v novem roku ne bo izpolnil obveznosti.“

9. Glede na navedeno bi moralo sodišče prve stopnje pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni torej ugotoviti, ali je prva nasprotna udeleženka obveznost, k izpolnitvi katere naj bi jo silila izrečena denarna kazen, morebiti že izpolnila. Sodišče ne more šele v postopku odločanja o ugovoru v takem postopku ugotavljati, ali je bila obveznost izpolnjena. V obravnavani zadevi iz podatkov spisa izhaja, da so predlagatelji dne 23. 9. 2022 podali predlog za izrek in izvršitev denarne kazni (list. št. 259), ki ga je sodišče vročalo prvi nasprotni udeleženki. Iz podatkov spisa pa ne izhaja, da bi bilo pred izdajo sklepa o izvršbi ugotovljeno, da obveznost iz začasne odredbe še ni bila izpolnjena.

10. Kot že pojasnjeno, bi moralo sodišče prve stopnje to, ali je prva nasprotna udeleženka obveznost, izpolnila, ugotavljati pred opravo izvršbe izrečene denarne kazni in ne šele v fazi odločanja o ugovoru. Poleg tega pa višje sodišče ugotavlja, da je prišlo tudi do pomanjkljivosti v postopku odločanja o ugovoru. Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor prve nasprotne udeleženke zoper sklep z dne 10. 11. 2022 z utemeljitvijo, da naj bi njena namera, da ne poskrbi, da bi se stiki izvajali, izhajala že iz listin v spisu in zlasti iz njenih ugovornih navedb, kjer pojasnjuje, da stikov v letošnjem letu ni bilo, kar naj bi pomenilo, da je ravnala v nasprotju s sodno odločbo. V ugovoru naj ne bi navajala ničesar takega, da bi bil njen ugovor utemeljen. Sodišče prve stopnje je pri tem spregledalo, kot prva nasprotna udeleženka opozarja v pritožbi, da je ta v ugovoru navedla, da stikov že nekaj časa ni, ker predlagatelji ne prihajajo po mld. A. V zvezi s svojo trditvijo je predlagala tudi dokaze, svoje zaslišanje ter zaslišanje še treh oseb. Višje sodišče tako ugotavlja, da je bila v obravnavani zadevi v postopku odločanja o ugovoru kršena kontadiktornost postopka. V okviru pravice do enakega varstva pravic v postopku, ki jo zagotavlja 22. člen Ustave Republike Slovenije, mora biti namreč vsaki stranki oziroma udeležencu postopka v kontradiktornem postopku omogočeno, da navaja dejstva in predlaga dokaze ter da se izjavi o trditvah in navedbah nasprotne stranke (tudi 5. člen Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju, v nadaljevanju ZIZ).

11. Resda je postopek v primeru začasnih odredb (ki imajo naravo sklepa o izvršbi) za varstvo koristi otrok usmerjen v to, da se doseže hitra vmesna sodna odločitev, s katero se zavaruje ogroženega otroka, če je ogroženost verjetno izkazana. Prav je tudi, da sodišče poskrbi (z uporabo posredne prisile, to je izrekanjem denarnih kazni) za izvrševanje izdane začasne odredbe. Navedeno pa ne pomeni, da so udeležencem postopka na račun hitrosti postopka oziroma znižanega dokaznega standarda, ki velja za izdajo začasnih odredb, lahko kršene temeljne pravice oziroma da je lahko opuščen posamezni korak (v obravnavanem primeru ugotovitev, da obveznost ni bila izpolnjena), glede potrebnosti katerega je sodna praksa ustaljena.

12. Glede na vse navedeno višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje preuranjeno izdalo sklep z dne 10. 11. 2022. Pritožbi prve nasprotne udeleženke je zato ugodilo, izpodbijani sklep spremenilo tako, da je njenemu ugovoru in sklep z dne 10. 11. 2022 razveljavilo ter vrnilo zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Pred morebitno ponovno izdajo sklepa o izterjavi denarne kazni naj sodišče prve stopnje upošteva v osmi točki obrazložitve opisane predpostavke za opravo izvršbe po uradni dolžnosti.