Jedro

Organ je svojo odločitev sprejel po ugotovitvi, da je količina realiziranega uvoza blaga manjša od dovoljenega odstopanja prijavljene količine na dovoljenju, zaradi česar je ravnal pravilno, ko je zasegel del varščine, ki jo je tožnica položila v postopku izdaje uvoznega dovoljenja.

Izrek

I. Tožba se zavrne.

II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ po uradni dolžnosti odločil, da se tožnici zaseže varščina v višini 6.270,00 EUR, preostali znesek v višini 1.080,00 EUR se sprosti (1. točka izreka), da se ji varščina zaseže po priloženem obračunu, ki je prikazan v Prilogi I (2. točka izreka), da pritožba zoper to odločbo ne zadrži izvršitve (3. točka), ter da posebni stroški v tem postopku niso nastali (4. točka izreka). V obrazložitvi je navedel, da je bilo tožnici na podlagi prejete vloge dne 22. 10. 2010 izdano uvozno dovoljenje AGRIM SI št. A005849 za uvoz 490.000,00 kg jabolk z oznako KN 0808 10 80. Dovoljenje je bilo izdano v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 1580/2007 z dne 21. 21. 2007 o določitvi izvedbenih pravil za Uredbe Sveta (ES) št. 2200/96, (ES) št. 2201/96 in (ES) št. 1182/2007 v sektorju sadja in zelenjave in ob upoštevanju Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. 4. 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode. Na podlagi tožničinega vračila dovoljenja je bilo v postopku ugotovljeno, da je količina realiziranih uvoznih poslov manjša od dovoljenega odstopanja prijavljene količine na dovoljenju, saj je tožnica z dovoljenjem sprostila v promet 47.500,00 kg jabolk. V skladu z drugim odstavkom 34. člena Uredbe (ES) št. 376/2008 z dne 23. 4. 2008 se v omenjenem primeru zaseže del zneska varščine, ki je enak razliki med 95 % količine, navedene na uvoznem dovoljenju in dejansko uvoženo količino. Izračun je prikazan v Prilogi I. Ker je tožnica zagotovila varščino v obliki gotovinskega nakazila v višini 7.350,00 EUR, se na podlagi omenjenega izračuna zaseže 6.270,00 EUR, preostali del varščine v višini 1.080,00 EUR pa sprosti. O 3. točki izreka je organ odločil na podlagi 41. člena Zakona o kmetijstvu (v nadaljevanju ZKme-1).

Drugostopni organ je s svojo odločbo pritožbo tožnice zavrnil, v zvezi s pritožbenimi navedbami pa še dodal, da z izdajo uvoznega dovoljenja nastane obveznost za stranko, da odobren uvoz v dovoljenju navedenega blaga v določenem roku tudi dejansko opravi. Z vidika drugega odstavka 34. člena Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 je za izračun zneska varščine pomembno le dejstvo, kolikšen odstotek količine, navedene na dovoljenju, je bil dejansko uvožen. Iz neprerekanih podatkov spisa pa je organ pravilno upošteval le količine blaga z isto oznako. Glede na navedeno so zato brezpredmetne navedbe, da CURS na tožničinem uvoznem dovoljenju med 16. 9. in 15. 12. 2010 ni potrjeval odpisov. Glede navedbe, da je prišlo po izdaji uvoznega dovoljenja do zvišanja carinske dajatve za jabolka, kar naj bi tožnici preprečilo izvedbo drugega (nadaljnjega) posla, pa je drugostopni organ še pojasnil postopek določitve konvencionalne stopnje dajatve, s tem, da se carinska stopnja v letu 2011 glede na leto 2010 ni spremenila. Sicer pa se uredba z celotno različico kombinirane nomenklature objavi v Uradnem listu Evropskih skupnosti najpozneje do 31. oktobra in prične veljati šele s 1. januarjem prihodnje leto, kar pomeni, da možnost spremembe carinskih dajatev (ki jih za jabolka ni bilo) tožnici ob izdaji spornega dovoljenja ni mogla biti neznana.

Tožnica je vložila tožbo iz razlogov 1., 2. in 3. točke prvega odstavka 27. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). V tožbi je navedla, da je zaradi vložitve vloge za uvozno dovoljenje na Carinskem uradu in pri prvostopnem organu preverila tudi tarifno oznako KN kode za uvoz industrijskih jabolk po uvozni nomenklaturi, ki jo je morala v vlogi navesti. Obe instituciji sta tožnici posredovali kodo 08081080 – jabolka druga. Prvostopni organ je tožnici izdal uvozno dovoljenje za uvoz 490 ton industrijskih jabolk iz Hrvaške pod oznako tarifne kode 08081080. Pri samem uvozu je tožnica naletela na problem, ker ji Carinski urad ni potrjeval uvoznega dovoljenja, s pojasnilom, da se v času od 16. 9. 2010 do 15. 12. 2010 ne tarifirajo industrijska jabolka s tarifno kodo 08081080, temveč s tarifno kodo 08081010 ter bodo sproščali v promet uvozno blago – industrijska jabolka samo pod to določeno tarifno kodo. Tožnica je bila obveščena, da od tega trenutka dalje ne potrebuje nikakršnega uvoznega dovoljenja, saj pod novo opredeljeno tarifno kodo 08081010 lahko uvaža industrijska jabolka brez uvoznega dovoljenja. Tožnica je o tem obvestila prvostopni organ, kjer pa ji je bilo pojasnjeno, da je bilo izdano dovoljenje pod pravo tarifno številko. V tem času je tožnica imela na MP Gruškovje že več vozil, ki so čakala na carinski postopek ter jih zaradi tega niso hoteli ocariniti. Ko je tožnica posredovala odgovor na Carinski urad, ji je bilo rečeno, da je bilo uvozno dovoljenje izdano brezpredmetno, zaradi česar ji ga ne bodo potrjevali, ker ga ne potrebuje in se tudi v tem času ne izdaja. Poudarila je, da je carina pred izdajo uvoznega dovoljenja in tudi še po datumu izdaje dovoljenja potrjevala uvozna dovoljenja pod tarifno oznako 08081080. Enako se je dogodilo podjetju A. - A.A. s.p.. Navedbe Carinskega urada ne vzdržijo, saj so še po 16. 9. 2010 potrjevali dovoljenja s tako oznako. Jasno je, da je carina naredila napako. Iz opisanega je možno razbrati, da so uradne osebe, tako pri prvostopnem organu kot pri Carinskem uradu nevestno ravnali pri opravljanju svojega dela, čeprav bi morali predvideti, da zaradi tega lahko nastane tožnici premoženjska škoda, konkretno v višini 6.270,00 EUR. Tako je podan sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi po 258. členu Kazenskega zakonika. Tožnica je zaradi rešitve problema z dobaviteljem in končnim kupcem dogovorila nov posel za 400 ton industrijskih jabolk ter se dogovorila za dobavo za obdobje, ko je še imela veljavno uvozno dovoljenje. Ko pa je 3. 1. 2011 najavljala vozila za carinski postopek, ji je bilo pojasnjeno, da se je spremenila carinska zakonodaja, saj je 1. 1. 2011 začela veljati Uredba Komisije (EU) št. 861/2010 z dne 5. 10. 2010 o spremembi Priloge I k Uredbi Sveta (EGS) št. 2658/87 o tarifni in statistični nomenklaturi ter skupni carinski tarifi. Ta Uredba je bila objavljena dan po izdaji dovoljenja tožnice. V tej uredbi je bila predvidena carina v višini 230 EUR na tono jabolk, kar je skoraj dvakratna nabavna cena in tudi višja od prodajne cene. Tožnica tako ponovno ni mogla opraviti dogovorjenega posla zaradi carinskih predpisov, hkrati pa ji carina ni bila pripravljena opraviti postopka po veljavnih pogojih do 31. 12. 2010. Trditev o količini realiziranih uvoznih poslov zato ne drži, saj je sprostila v promet 394.880 kg jabolk in ne samo 47.500 kg. Sodišču je predlagala, da tožbi ugodi, odločbo odpravi ter naloži toženki povrnitev zasežene varščine od 17. 2. 2011 dalje s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, skupaj s stroški tega postopka, odmerjenimi s strani sodišča, z zakonskimi zamudnimi obrestmi do plačila, vse v 15 dneh, pod izvršbo.

Toženka odgovora na tožbo ni podala, je pa sodišču poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

V obravnavanem primeru je sporna odločba o zasegu varščine tožnice v višini 6.270,00 EUR.

Organ je svojo odločitev sprejel po ugotovitvi, da je količina realiziranega uvoza blaga manjša od dovoljenega odstopanja prijavljene količine na dovoljenju (tožnica je sprostila v prosti promet 47.500,00 kg jabolk z oznako KN 08081080, uvozno dovoljenje pa je bilo izdano za 490.000,00 kg jabolk z oznako KN 08081080), zaradi česar je zasegel del varščine, ki jo je tožnica položila v postopku izdaje uvoznega dovoljenja. Takšno ravnanje organu nalaga drugi odstavek 34. člena Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 z dne 23. aprila 2008 o določitvi skupnih podrobnih pravil za uporabo sistema uvoznih in izvoznih dovoljenj in potrdil o vnaprejšnji določitvi za kmetijske proizvode, po katerem se pod pogojem, da se uporabljajo členi 39, 40 ali 47, če obveznost uvoza ali izvoza ni bila izpolnjena, varščina zaseže v znesku, ki je enak razliki med: (a) 95 % količine, navedene na dovoljenju ali potrdilu, in (b) dejansko uvoženo ali izvoženo količino. Iz podatkov upravnih spisov pa tudi izhaja, da je tožnica podala vlogo za uvozno dovoljenje za blago (jabolka – drugo) z oznako 08081080 za količino 490 ton (rubrike 15, 16 in 17 vloge za uvozno dovoljenje - AGRIM, tržni red: sadje – uvoz, količina), uvozno dovoljenje št. SI A005849 z dne 22. 10. 2010, pa ji je bilo izdano za isto vrsto blaga z isto označbo in za isto količino (tudi rubrike 15, 16 in 17 dovoljenja), ki je veljalo do 19. 1. 2011. Glede na povzete ugotovitve ter upoštevaje citirano določbo Uredbe Komisije (ES) št. 376/2008 tožnica tako ne more uspeti z ugovorom, da je pred vložitvijo vloge pri prvostopnem in carinskem organu preverila tarifno kodo za blago (oziroma oznako KN), ki ga je nameravala uvoziti, in jo v vlogi navedla, dovoljenje pa ji je bilo tudi izdano za blago s to oznako KN, saj je prvostopni organ izdal uvozno dovoljenje na podlagi podatkov iz vloge, ki jih je podala sama tožnica in ne na podlagi podatkov, ki bi jih morebiti ugotavljal po uradni dolžnosti.

Na drugačno odločitev tudi ne more vplivati tarifiranje uvoženega blaga carinskega organa z drugačno tarifno kodo, kot izhaja iz dovoljenja in posledično nepotrjevanja carinskih deklaracij, saj skladnost blaga z oznako na dovoljenju preverja izključno carinski organ (Zakon o carinski službi, carinski predpisi Evropske skupnosti), za obravnavani postopek pa je pomembno le, ali je bila obveznost uvoza izpolnjena in če, v kolikšni meri. Tožnica pa tudi ne zanika, da bi uvozila večjo količino blaga z oznako KN 08081080, kot to izhaja iz carinskih deklaracij.

Do ostalih tožbenih ugovorov se sodišče zato ne bo opredeljevalo, tožnica pa lahko (če meni, da je podan sum storitve kaznivega dejanja nevestnega dela v službi in posledično odškodninska odgovornost države zaradi dela njenih organov) sama sproži ustrezne postopke pri pristojnih organih.

Zaradi navedenega je sodišče tožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1. Odločitev o zavrnitvi stroškovnega zahtevka tožnice za povrnitev stroškov postopka temelji na četrtem odstavku 25. člena ZUS-1.