Jedro

Sodišče naslova stranke ne ugotavlja po uradni dolžnosti. Sodno pisanje se vroča na naslov, ki ga v prvi vlogi navede tožeča stranka. Če je vročitev na tem naslovu uspešno opravljena, pa je od tedaj dalje obveznost stranke, da vsako spremembo svojega naslova nemudoma sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP).

Pooblaščenka je sodno pisanje, ki je vsebovalo dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv na odgovor v roku 8 dni na podlagi pooblastila prevzela, pri čemer se je ob njegovem prevzemu identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom. Razlogi za vložitev prepozne vloge so zato na strani toženca, saj ni preklical pooblastila za prevzem pošiljk, sodišča pa tudi ni takoj, kot to zahteva prvi odstavek 145. člena ZPP, obvestil o spremembi naslova.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se v izpodbijani I. in II. točki izreka potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v roku 8 dni po vročitvi te sodbe povrniti tožeči stranki stroške pritožbenega postopka v znesku 10,16 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedeno sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni plača 480,34 EUR z zakonski zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2022 dalje do plačila (I. točka izreka). Prav tako mu je naložilo, da tožeči stranki v roku 8 dni povrne pravdne stroške v znesku 89,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Tožbeni zahtevek za povračilo nadaljnjih 20,00 EUR stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 9. dne od vročitve sklepa o izvršbi je zavrnilo (III. točka izreka).

2. Zoper predmetno sodbo je toženec vložil dve pritožbi, in sicer pritožbo z dne 28. 6. 2022 in pritožbo z dne 14. 7. 2022. Ker v obeh vlogah podaja smiselno enake navedbe, sodišče druge stopnje pritožbi povzema enotno, torej kot eno pritožbo in se do teh navedb tako opredeljuje. Iz pritožbe izhaja, da smiselno uveljavlja vse pritožbene razloge po prvem odstavku 338. člena ZPP in navaja, da sodišče prve stopnje zmotno ugotavlja, da je 9. 6. 2022 vložil nepravočasni ugovor, saj pošte 1. 6. 2022 ni prevzel on, na vročilnici ni njegov podpis in nihče ni imel pooblastila, da prevzema pošto na naslovu, ki ni njegov uradni naslov. Odgovoren je namreč samo za prevzem pošte na naslovu, kjer je registriran. Ta naslov je od 25. 4. 2022 C., kar je razvidno iz potrdila upravne enote in osebne izkaznice. Uveljavlja bistveno kršitev iz 4., 8., 10., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Smiselno predlaga, da sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodi in sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne.

3. Tožeča stranka v pravočasnem odgovoru na pritožbo opozarja, da je toženec zoper sodbo vložil dve pritožbi, pri čemer pa je bila druga pritožba, vložena 14. 7. 2022, vložena po poteku pritožbenega roka. V zvezi s pritožbo zoper uradni zaznamek meni, da ne gre za dopustno pravno sredstvo. Prvotna pritožba tudi ne vsebuje sestavin iz 2. in 3. točke 335. člena ZPP, sicer pa se sme sodba v sporu majhne vrednosti izpodbijati zgolj zaradi zmotne uporabe materialnega prava in zaradi absolutnih bistvenih kršitev pravil postopka. Ker toženec uveljavlja zmotno ter nepopolno ugotovitev dejanskega stanja, pritožba ni dopustna. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbo zavrže oziroma zavrne. Priglaša strošek pritožbenega odgovora.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Najprej je pojasniti, da iz spisovnih podatkov izhaja, da je sodišče prve stopnje izpodbijano sodbo najprej vročalo na naslov C., namesto na naslov B., saj je toženec v vlogi z dne 8. 6. 2022 sodišče prve stopnje obvestil o novem naslovu. Upoštevajoč toženčevo omejeno zmožnost seznanitve s prvotno vročenim pisanjem, je sodišče druge stopnje štelo obe pritožbi za pravočasni, saj sta bili glede na pripeti vročilnici, obe vloženi znotraj 8-dnevnega zakonskega roka. Prav tako je sodišče druge stopnje toženčevo pritožbo zoper vročeni uradni zaznamek z dne 28. 6. 2022, s katerim je sodišče prve stopnje skladno z drugim odstavkom 345. člena ZPP podalo pojasnila k navedbam v pritožbi, s katerimi toženec smiselno očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, štelo kot vlogo s katero se je o predmetnem pojasnilu izjavil in ne kot pritožbo, saj je vloge potrebno obravnavati skladno z njeno vsebino. Toženčevo pritožbo je sodišče druge stopnje obravnavalo v skladu z njeno vsebino kot pritožbo zoper I. in II. točko izreka, saj po izpodbijanju III. točke izreka nima pravnega interesa, ker svojega pravnega položaja v delu, kjer je sodišče prve stopnje zahtevek zavrnilo, ne more izboljšati.

6. V konkretnem primeru je predmet pritožbenega izpodbijanja sodba, s katero je bil na prvi stopnji končan postopek v sporu majhne vrednosti. To sodbo se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (458. člen ZPP v zvezi s 480. členom ZPP), kot je pravilno opozorila že tožeča stranka.

7. Toženec očita kršitev 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tem smiselno navaja, da je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da je vlogo z dne 8. 6. 2022 nepravočasno vložil 9. 6. 2022, in sicer iz razloga, ker naslov vročanja (B.), kamor mu je bila vročena vloga tožeče stranke z dne 20. 5. 2022 (t. i. dopolnitev tožbe) s pozivom, da nanjo odgovori v 8-dnevnem roku, ni njegov uradni naslov. Navaja še, da za prevzem pisanja na predmetnem naslovu ni odgovoren, na vročilnici pa ni njegov podpis, nihče pa ni imel pooblastila, da na predmetnem naslovu prevzema njegovo pošto.

8. Iz spisovnih podatkov oziroma vročilnice pripete k l. št. 33 izhaja, da je bila vročitev tožencu opravljena po pooblaščencu v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP. Ker toženec obstoj pooblastila pritožbeno zanika, je sodišče druge stopnje v skladu s tretjim odstavkom 346. člena ZPP sodišču prve stopnje naložilo, da pri Pošti Slovenije d.o.o. opravi uradne poizvedbe o obstoju pogojev iz zgoraj citiranega določila za vročanje sodnega pisanja pooblaščencu, t. j. da se ugotovi, kdo je omenjeno sodno pisanje dvignil kot pooblaščenec, ali se je identificiral z osebnim dokumentom s fotografijo in ali je toženec to osebo pooblastil za dvig pisanj ter takšno pooblastilo deponiral. 9. Na podlagi opravljenih poizvedb je bilo ugotovljeno, da je toženec za dvig pisanj 4. 12. 2019 s pooblastilom št. 13/3301/2019 na pošti B. za prevzem vseh vrst pisanj pooblastil A. A. Ob prisotnosti pooblastitelja (toženca) in njegove pooblaščenke (A. A.), je poštna delavka preverila istovetnost na podlagi predloženega in veljavnega dokumenta ter podatke vpisala v obrazec dokumenta oziroma pooblastila. Toženec je najprej vpisal veljavnost pooblastila od 5. 12. 2019 do 4. 12. 2020, vendar pa je poštna delavka po predhodnem dogovoru in prisotnosti obeh, trajanje pooblastila popravila in zapisala, da velja do preklica. Toženec je nato takšno pooblastilo lastnoročno podpisal, poštna delavka pa ga je potrdila s postnim žigom ter pooblastitelju predala izvirnik, sama pa zadržala kopijo. Sodno pisanje št. RV069449686SI s pozivom za odgovor na dopolnitev tožbe, pa je bilo 1. 6. 2022 vročeno pooblaščenki A. A., ki se je ob prevzemu pošiljke identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom.

10. Pojasnila Pošte Slovenije d.o.o. so bila v skladu s 346. členom ZPP vročena strankama postopka da nanje odgovorita. Strankam so bile v izjavo vročene tudi medsebojne vloge. Toženec je pojasnilu Pošte Slovenije d.o.o. in legitimnosti predmetnega pooblastila nasprotoval in navajal, da je prišlo do ponareditve listine v poslovalnice pošte, prav tako pa je vztrajal, da je bilo pooblastilo sklenjeno le za določen čas. V dokaz slednjega je navedel, da bo posredoval izjavo mame A. A. oziroma pooblaščenke. Tožeča stranka je pojasnilom Pošte Slovenije d.o.o. pritrdila, toženčevim navedbam pa nasprotovala.

11. Tožencu je najprej pojasniti, da sodišče naslova stranke ne ugotavlja po uradni dolžnosti, kot to zmotno zatrjuje. Sodno pisanje se vroča na naslov, ki ga v prvi vlogi navede tožeča stranka. Če je vročitev na tem naslovu uspešno opravljena, pa je od tedaj dalje obveznost stranke, da vsako spremembo svojega naslova nemudoma sporoči sodišču (prvi odstavek 145. člena ZPP). Iz spisovnih podatkov izhaja, da je toženec zoper vročeni sklep o izvršbi vložil pravočasen ugovor, pri čemer je v ugovoru navajal naslov B. Spremembo naslova je toženec sporočil šele z vlogo z dne 8. 6. 2022 s tem, ko je na predmetni vlogi navedel drugačen naslov (C.). To vlogo je sodišče prve stopnje, ker je bila vložena po izteku 8-dnevega roka, sicer štelo za prepozno. Pred tem toženec spremembe naslova vročanja ni sporočil, niti tega pritožbeno ne zatrjuje, zato je sodišče prve stopnje ravnalo povsem pravilno, ko je vlogo tožeče stranke, t.j. dopolnitev tožbe z dne 20. 5. 2022 s pozivom na odgovor, vročalo tožencu na naslov B. 12. Sodišče druge stopnje ne sledi navedbam toženca, da predmetno pooblastilo ni veljavno oziroma da je bilo veljavno le do 4. 12. 2020. Pojasniti je, da je takšno pooblastilo javna listina v smislu prvega odstavka 224. člena ZPP1 in dokazuje resničnost tistega, kar se v njem potrjuje. Toženec v pritožbi in nadaljnjih vlogah s katerimi se je opredelil do deponiranega pooblastila in pojasnil Pošte Slovenije d.o.o., veljavnosti pooblastila sicer oporeka, te njegove navedbe pa so ostale nedokazane, saj toženec izjave A. A., na katero se sklicuje v vlogi z dne 13. 3. 2023, ni predložil, zgolj z golim zanikanjem pa dejstva, ki ga v obravnavanem primeru izkazuje pooblastilo št. 13/3301/2019 in njegove dokazne moči ne more ovreči. Zato je šteti, da je toženec s pooblastilom št. 13/3301/2019, ki ga je deponiral na pošti B., od 5. 12. 2019 do preklica pooblastil A. A. za prevzem vseh vrst pisanj na naslovu A. A., ki je bil v času vročitve sodnega pisanja (t.j. dopolnitve tožbe tožeče stranke z dne 20. 5. 2022 s pozivom na odgovor) tudi njegov edini naslov za vročanje, s katerim je razpolagalo sodišče prve stopnje.

13. Pooblaščenka A. A. je sodno pisanje, ki je vsebovalo dopolnitev tožbe tožeče stranke in poziv na odgovor v roku 8 dni, na podlagi citiranega pooblastila prevzela kot izhaja tudi iz vročilnice na l. št. 33 spisa, pri čemer se je ob njegovem prevzemu identificirala z osebnim dokumentom in pooblastilom, čemur toženec niti ne oporeka. Tako je šteti, da mu je bilo predmetno pisanje vročeno 1. 6. 2022 povsem pravilno v skladu s četrtim odstavkom 142. člena ZPP. V celoti neutemeljeno je zato sklicevanje toženca na absolutno bistveno kršitev pravil postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Razlogi za vložitev prepozne vloge so na njegovi strani, saj ni preklical pooblastila za prevzem pošiljk, sodišča pa tudi ni takoj, kot to zahteva prvi odstavek 145. člena ZPP, obvestil o spremembi naslova.

14. Nadalje se pritožnik neutemeljeno sklicuje na absolutne bistvene kršitve pravil postopka iz 4., 10., 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede kršitve iz 4. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je podana, če sodišče na ugovor stranke nepravilno odloči, da je stvarno ali krajevno pristojno, toženec niti ne navaja, da je podal ugovor stvarne ali krajevne pristojnosti. V zvezi s kršitvijo iz 10. točke drugega odstavka 339. člena ZPP je pojasniti, da narok v postopku v sporu majhne vrednosti ni obvezen, temveč ga je sodišče dolžno opraviti le, če to oceni za potrebno ali če katera od strank izvedbo naroka izrecno zahteva v tožbi, odgovoru na tožbo oziroma v pripravljalnih vlogah iz 452. člena ZPP (454. člen ZPP). Ker toženec ne navaja, da je izvedbo naroka sploh zahteval, očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka ni podana. Tudi procesna očitka bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 14. in 15. točke ZPP sta pavšalna. Sodba sodišča vsebuje razloge o vseh odločilnih dejstvih, razlogi so jasni in si ne nasprotujejo, ne nasprotujejo pa niti izreku samemu. Pritožbeni preizkus izpodbijane odločitve je zato v celoti mogoč. Protispisnost kot kršitev postopka (t. i. kršitev 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa je podana le, kadar pri prenosu določenega podatka iz listinskega dokaznega gradiva v sodbo pride do nepravilnosti. Toženec ponovno ne pojasni, kje je do takšne napake sploh prišlo.

15. Sodišče druge stopnje je zaradi omejenih pritožbenih razlogov, kot je to pojasnjeno v 6. točki obrazložitve te sodbe, vezano na dejansko stanje, kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje. Ker pritožnik s preostalimi pritožbenimi navedbami uveljavlja pritožbeni razlog zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja,2 so te preostale pritožbene navedbe nedopustne in jih zato sodišče druge stopnje ne more upoštevati. Iz enakega razloga sodišče druge stopnje ni upoštevalo oziroma izvedlo predlaganih dokazov.3 Prav tako sodišče druge stopnje ni upoštevalo navedb, ki se nanašajo na ugotovljeno dejansko stanje v toženčevih vlogah z dne 14. 2. 2023 in 13. 3. 2023,4 saj je bil toženec pozvan zgolj, da se izjavi o vlogi tožeče stranke in pojasnilu Pošte Slovenije d.o.o., vse nanašajoč se na pritožbeno uveljavljeno kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi sicer pa te navedbe predstavljajo nedovoljeno dopolnitev pritožbe, vložene po preteku zakonskega roka zanjo (tretji odstavek 458. člena ZPP).

16. Iz izpodbijane sodbe izhajajo naslednje dejanske ugotovitve: (-) da sta tožeča stranka kot zavarovalnica in toženec kot zavarovanec 26. 4. 2019 sklenila zavarovalno pogodbo za avtomobilsko zavarovanje po polici VO44403713845 (v nadaljevanju: zavarovalna polica); (-) da je bilo z zavarovalno polico dogovorjeno, da je račun za plačilo zavarovalne premije z dne 26. 4. 2019, sestavni del zavarovalne pogodbe; (-) da je bilo z računom interna št. 70159057916 z dne 26. 4. 2019 dogovorjeno plačilo premije v višini 1.208,25 EUR; (-) da je toženec prvi obrok plačal v gotovini, preostalo premijo pa se je zavezal plačati s položnicami v petih zaporednih mesečnih obrokih po 201,65 EUR, z zapadlostjo obroka vsakega 27. v mesecu za obdobje od meseca maja 2019 do meseca septembra 2019; (-) da toženec ni plačal zavarovalne premije po računu z dne 26. 4. 2019, izdanem na podlagi zavarovalne police, in sicer ni plačal dveh obrokov v znesku 403,30 EUR ; (-) da znašajo zakonske zamudne obresti od neplačane premije po računu od zapadlosti posameznega neplačanega obroka premije do 30. 1. 2022, tj. do vložitve predloga za izvršbo, skupaj 77,04 EUR; (-) da je tožeča stranka toženca z opominom z dne 15. 10. 2019 opomnila na neplačano zapadlo obveznost in ga hkrati pozvala na plačilo; (-) da toženec kljub opominu zapadlih dveh obrokov premije ni plačal. 17. Ob ugotovljenem dejanskem stanju, na katerega je vezano tudi sodišče druge stopnje, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je toženec na podlagi 26. 4. 2019 sklenjene zavarovalne pogodbe za avtomobilsko zavarovanje po polici št. VO44403713845 sestavni del je račun za plačilo zavarovalne premije z dne 26. 4. 2019, na podlagi 921. člena in 9. člena Obligacijskega zakonika (v nadaljevanju: OZ) tožeči stranki dolžan poravnati vse obveznosti iz naslova zavarovalne pogodbe. Ker toženec ni plačal dveh obrokov zavarovalne premije, je zato materialno pravno pravilno ugodilo tožbenemu zahtevku na plačilo 403,30 EUR in obrestnemu delu tožbenega zahtevka v znesku 77,04 EUR, saj je toženec v zamudi z izpolnitvijo obveznosti, za kar je imelo podlago v prvem odstavku 378. člena OZ v zvezi s prvim odstavkom 299. člena ZPP. Povsem pravilna je tako odločitev sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi, s katero je tožencu naložilo plačilo vtoževanega zneska 480,34 EUR, kolikor znaša kapitalizirana glavnica, z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 31. 1. 2022 dalje (t.j. za čas od vložitve tožbe dalje).

18. Pri odločanju sodišče prve stopnje tako ni zagrešilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (350. člena ZPP), materialno pravo pa je, kot je obrazloženo v prejšnji točki, uporabljeno pravilno. Sodišče druge stopnje je posledično pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijano sodbo v pritožbeno izpodbijanih delih (I. in II. točka izreka) potrdilo v skladu s 353. členom ZPP.

19. Sodišče druge stopnje o toženčevih pritožbenih stroških ni odločilo, saj jih ni priglasil (prvi odstavek 161. člena ZPP). Na podlagi prvega odstavka 165. člena ZPP pa je sodišče druge stopnje še odločilo, da mora toženec tožeči stranki povrniti njene stroške pritožbenega postopka. Sodišče druge stopnje je tožeči stranki priznalo priglašena stroška poštnine oziroma strošek priporočene pošte za odgovor na pritožbo in za vlogo z dne 17. 1. 2023, ki je bila potrebna zaradi izjave o očitani absolutni bistveni kršitvi pravil postopka, obakrat v znesku 5,08 EUR, skupaj torej 10,16 EUR. Te stroške mora toženec plačati v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka te sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena OZ).

1 Primerjaj sklep Višjega sodišča v Ljubljani opr. št. II Cpg 437/2000 z dne 8. 6. 2000. 2 T.j. navedbami, (-) da je sodišče zmotno ugotovilo, da je priznal obstoj zavarovanja vozila in police VO4403713845; (-) da je zmotno sledilo navedbi tožeče stranke, da naj bi plačal prvi obrok in da za slednja ni izkazala,da je prejela plačilo; (-) da je sodišče zmotno sledilo navedbi tožeče stranke glede stanja po polici; (-) da je sodišče zmotno sklepalo, da sta bili zavarovalni polici sklenjeni na njegovo ime. 3 T. j. dokaza: (-) z izvedencem za podpise oziroma grafologom,; (-) da sodišče druge stopnje pozove tožečo stranko na predložitev polic z dokazili podpisov, ki jih je imel sklenjene od 2006 oziroma sta jih imela sklonjena starša ter (-) na predložitev bančnih izpiskov s sklici. 4 T. j. (-) da je zavarovalno polico podpisala tretja oseba brez njegove vednosti; (-) glede znižanja obsega zalog zavarovalnic in namena oziroma časa izterjave; (-) da je bil uporabnik vozila Renault Megane; (-) da je vozilo prodajala tretja oseba na njegovo ime; (-) da je oseba S.Č, ki je bila agent tožeče stranke, sklenila polico na njegovo ime.