Jedro

Če se postopek začne oziroma vodi po uradni dolžnosti stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Upravno sodišče je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo tožeče stranke zoper sklep Inšpektorata Republike Slovenije za infrastrukturo, št. 06112-2022/2016/15-50225 z dne 18. 1. 2017, s katerim je bil ustavljen inšpekcijski postopek zoper tožečo stranko v zadevi nadzora nad spoštovanjem določb Evropskega sporazuma o delu posadk na vozilih, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (Ur. l. SFRJ, št. 30/74 in Ur. l. RS – Mednarodne pogodbe, št. 9/06 – v nadaljevanju AETR). Tožeča stranka je zoper navedeni sklep vložila pritožbo, ki jo je Ministrstvo za infrastrukturo zavrnilo z odločbo, št. 3716-5/2017/2-00611581 z dne 27. 3. 2017. 2. Iz obrazložitve izpodbijane sodbe izhaja, da je bil postopek inšpekcijskega nadzora v konkretnem primeru pričet po uradni dolžnosti iz razloga, da se ugotovi, ali ima tožeča stranka v vozilo vgrajen pravilni (tj. digitalni) tahograf. V inšpekcijskem postopku je bilo ugotovljeno, da je bil v vozilo vgrajen analogni tahograf, zato je inšpektor pooblaščeni delavnici odredil, da vgrajeni analogni tahograf nadomesti z digitalnim. Ker so bile zapisniško ugotovljene nepravilnosti istega dne odpravljene, je bil postopek inšpekcijskega nadzora zoper tožečo stranko pravilno ustavljen. Po presoji Upravnega sodišča pa je tudi pravilna ugotovitev inšpekcijskega organa, da je za vozilo, ki je bilo predmet postopka inšpekcijskega nadzora, obstajala obveznost, da bi moralo biti opremljeno z digitalnim tahografom. Na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) je tako tožbo tožeče stranke zavrnilo.

3. Tožeča stranka je na Vrhovno sodišče vložila predlog za dopustitev revizije po 367. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 in predlagala, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo zoper izpodbijano sodbo zaradi več pomembnih pravnih vprašanj.

4. Predlog za dopustitev revizije ni dovoljen.

5. Vsakdo, ki v upravnem sporu zahteva sodno varstvo svojih pravic ali pravnih koristi, četudi z revizijo kot izrednim pravnim sredstvom (še prej pa njeno dopustitev s predlogom za dopustitev revizije), mora izkazati pravni interes, na njegov obstoj pa mora sodišče paziti po uradni dolžnosti ves čas postopka. Pravni interes izkaže oseba, ki zatrjuje, da vstopa v postopek zaradi varstva svojih pravnih koristi. Pravna korist je neposredna, na zakon ali drug predpis oprta osebna korist. Predlagatelj oziroma revident mora kot verjetno izkazati, da bi ugoditev njegovemu predlogu oziroma reviziji pomenila zanj določeno pravno korist, ki je brez tega ne bi mogel doseči. Revident tako nima pravnega interesa, če se njegov položaj, tudi če z revizijo uspe, ne more izboljšati. Enako velja tudi za predlagatelja, ki nima interesa (niti) za predlog za dopustitev revizije, če je že iz njega in priloženih aktov razvidno, da si z uspehom v sicer dopuščeni reviziji ne bi mogel izboljšati svojega pravnega položaja.1

6. V obravnavani zadevi je Upravno sodišče z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbo zoper sklep, s katerim je prvostopenjski inšpekcijski organ ustavil inšpekcijski postopek, ki ga je po uradni dolžnosti začel zoper tožečo stranko v zadevi nadzora nad spoštovanjem določb AETR. Če se postopek začne oziroma vodi po uradni dolžnosti, pa stranka nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa o ustavitvi postopka, saj ustavitev postopka pomeni, da se pravna situacija zanjo ne bo spremenila in s tem torej ne bo poseženo v njen pravni položaj.2 Sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka namreč ne oblikuje ali spreminja pravnega položaja oseb, prav tako pa tudi ne ugotavlja pravnih razmerij in pravnih dejstev.3 S sklepom o ustavitvi inšpekcijskega postopka se torej ne posega v pravni položaj inšpekcijskega zavezanca, saj je ta po izdaji takšnega sklepa enak kot pred uvedbo postopka.4 Glede na navedeno obravnavani sklep o ustavitvi inšpekcijskega postopka, ki se izpodbija s tožbo, očitno ne posega v pravico tožeče stranke ali v njeno neposredno, na zakon oprto osebno korist. 7. Kljub temu je Upravno sodišče tožbo tožeče stranke, za katero ne izkazuje pravnega interesa, vsebinsko obravnavalo, čeprav bi jo moralo zavreči na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Zavrnitev tožbe zato ne posega v njene pravice in pravne koristi, ki bi jih lahko varovala v tem upravnem sporu. V takem primeru pa tožeča stranka za izpodbijanje sodbe Upravnega sodišča nima pravnega interesa, saj tudi v primeru njenega uspeha v revizijskem postopku Vrhovno sodišče ne bi moglo naložiti Upravnemu sodišču, naj v obravnavani zadevi ponovno meritorno odloči, saj za tako odločanje po obrazloženem ni podana procesna predpostavka. Tudi v primeru, da bi ob uspehu z revizijo Vrhovno sodišče izpodbijano sodbo razveljavilo in vrnilo zadevo Upravnemu sodišču v nov postopek, bi namreč to lahko vodilo le do zavrženja vložene tožbe, kar pomeni, da si tožeča stranka z uspehom v (sicer) dopuščeni reviziji ne bi mogla izboljšati svojega pravnega položaja.5

8. Ker tožeča stranka glede na navedeno za obravnavani predlog za dopustitev revizije nima pravnega interesa, ta ni dovoljen, zaradi česar ga je Vrhovno sodišče ob smiselni uporabi 377. člena ZPP v zvezi z drugim odstavkom 374. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.

9. Tožeča stranka je v predlogu zahtevala povrnitev stroškov predloga, vendar s predlogom ni uspela, zato sama nosi svoje stroške predloga (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).

1 Glej npr. sklepe Vrhovnega sodišča X DoR 27/2019 z dne 23. 10. 2019, X DoR 87/2018 z dne 29. 8. 2018, X DoR 81/2018 z dne 9. 1. 2019 in druge. 2 Prim. Zakon o upravnem sporu s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2019, str. 49. 3 Tako npr. sklepa Vrhovnega sodišča X Ips 40/2016 z dne 23. 11. 2016 in X Ips 209/2015 z dne 5. 10. 2016. 4 Prim. Inšpekcijski nadzor: razprave, sodna praksa in komentar zakona, Uradni list RS, Ljubljana, 2016, str. 183. 5 Glej sklepe Vrhovnega sodišča X DoR 27/2019 z dne 23. 10. 2019, X Ips 135/2015 z dne 1. 3. 2017 in X Ips 56/2015 z dne 18. 10. 2017.