Jedro

Odločba o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja se izda na podlagi strokovnega mnenja, ki ga pripravi komisija. Iz mnenj medicinskih in pedagoških strokovnjakov, kakor tudi iz strokovnih mnenj komisije prve in druge stopnje izhaja, da bi bilo šolanje deklice v novem izobraževalnem okolju primernejše, saj bo imela realnejše možnosti in pogoje za samostojno doseganje uspehov. V prilagojenem programu z nižjim izobraževalnim standardom je v razredu manj otrok kot v rednih oddelkih OŠ, program je manj zahteven in bolj individualiziran. S takšnim programom lahko posamezen otrok doseže čim višji nivo razvoja. V konkretnem primeru pa deklica potrebuje individualiziran pristop in delo v manjših skupinah.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je prvostopenjski organ odločil, da se A.A. usmeri v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in da se s 1. 9. 2010 vključi v Zavod za usposabljanje Janeza Levca, Ljubljana (točki 1 in 2 izreka). B.B. in C.C. sta kot otrokova zakonita zastopnika dolžna poskrbeti, da se A.A. s 1. 9. 2010 vključi v naveden zavod (točka 3 izreka). Odločba velja do spremembe ravni izobraževanja A.A. (točka 4 izreka). Stroški postopka niso nastali (točka 5 izreka). Prvostopenjski organ je po uradni dolžnosti preveril ustreznost usmeritve in na podlagi 23. člena Zakona o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (v nadaljevanju ZUOPP) pridobil strokovno mnenje Komisije za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami prve stopnje (v nadaljevanju komisija prve stopnje). V skladu s Pravilnikom o organizaciji in načinu dela komisij za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami ter o kriterijih za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj otrok s posebnimi potrebami je bila A.A. opredeljena kot otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju. V nadaljevanju prvostopenjski organ navaja 21.a člen, 23. člen, 29. in 30. člen ZUOPP. Komisija prve stopnje je na podlagi ugotovitev predlagala, da se A.A. usmeri v prilagojeni izobrazbeni program z nižjim izobrazbenim standardom na podlagi 13. člena Pravilnika ter da se s 1. 9. 2010 vključi v Zavod za usposabljanje Janeza Levca. Skladno s tretjim odstavkom 23. člena ZUOPP je komisija prve stopnje pridobila tudi mnenje zavoda, v katerega naj bi bila A.A. vključena. Iz mnenja je razvidno, da navedena šola izpolnjuje pogoje za vzgojo in izobraževanje otroka z ugotovljenimi posebnimi potrebami. Z citiranim zavodom je bil dosežen dogovor, da se otrok vključi s 1. 9. 2010. 2. Pritožbeni organ je pritožbo zavrnil, po uradni dolžnosti pa je spremenil 1., 2. in 3. točko izreka izpodbijane odločbe tako, da je spremenil datum usmeritve v izobraževalni program in datum vključitve in sicer 1. 9. 2011 (in ne 1. 9. 2010). Mladoletna A.A. je bila že v predšolskem obdobju usmerjena v programe za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Zaradi težav je bilo tudi odloženo njeno šolanje za eno leto. Na podlagi strokovnega mnenja komisija prve stopnje 21. 1. 2008 je bila opredeljena kot otrok z lažjo govorno jezikovno motnjo in s primanjkljaji na posameznih področjih učenja ter usmerjena v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v OŠ B. v .... Z odločbo Zavoda RS za šolstvo št. 962-362-710/2005-15 z dne je bilo odločeno, da se ustreznost usmeritve deklice preveri po uradni dolžnosti do marca 2009. V tem postopku je prvostopenjski organ pridobil poročilo OŠ B. 16. 2. 2009 ter strokovno mnenje komisije prve stopnje 31. 5. 2010, ki ju v obrazložitvi odločbe pritožbeni organ povzema. Navedena komisija je predlagala, da je potrebno zaradi motnje oziroma primanjkljaja A.A. prešolati, saj izobraževalni program, v katerega je bila deklica usmerjena, OŠ B. ne more izvajati. Komisija prve stopnje je prvostopenjskemu organu predlagala, da je za deklico ter njene sposobnosti in dolgoročno psihofizično počutje najprimerneje, da se prešola na Zavod za usposabljanje C. V ...

3. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami druge stopnje (v nadaljevanju komisija druge stopnje) je pregledala šolska poročila in razpoložljivo dokumentacijo ter podala strokovno mnenje, da je usmeritev deklice, kot je bilo predlagano na prvi stopnji, smiselna in potrebna, zato je v celoti potrdila ugotovitve in sklepe komisije prve stopnje. Gre za deklico z lažjo motnjo v duševnem razvoju po I. točki Pravilnika. Pritožbeni organ navaja drugi odstavek 25. člena, 5. člen in 6. člen ZUOPP ter 5. člen, 6. člen in prvo alinejo 13. člena Pravilnika. Strokovno mnenje komisije druge stopnje sta starša prejela, pripomb nanj pa nista podala. Iz strokovnega mnenja komisije druge stopnje izhaja, da gre pri A.A. za lažjo motnjo v duševnem razvoju, zaradi katere je bila predlagana usmeritev deklice v prilagojen izobraževalni program z nižjim izobraževalnim standardom. Pritožben organ se je pred odločitvijo seznanil s psihološkim izvidom in mnenjem, s poročilom OŠ B., z mnenjem specialistke klinične psihologije in z mnenjem nevroterapevtke, katerih vsebino povzema. Iz navedenih mnenj izhaja, da A.A. rednega programa šolanja ne zmore več. Zaradi ugotovljene vrste in stopnje primanjkljaja, ovire oziroma motnje zahtevnosti programa ne bi zmogla tudi v primeru dodatne strokovne pomoči in prilagoditev, zato je otroku potrebno omogočiti program izobraževanja, kjer bo ob potrebni strokovni pomoči to zmogel in tako upošteval njegove psihofizične koristi. Pritožbeni organ je na podlagi ugotovitev v pritožbenem postopku sledil strokovnemu mnenju in predlogu komisije druge stopnje. Po uradni dolžnosti pa je pritožben organ spremenil datum vključitve otroka v Zavod za usposabljanje C. v 1. 9. 2011 (namesto 1. 9. 2010) oziroma dolžnost staršev, da otroka v z navedenim datumom vključita v novo šolo.

4. Tožnika se z odločitvijo ne strinjata in ugovarjata, da če otroka ne bi peljala k logopedu in pedagogu pred vpisom v osnovno šolo, teh problemov sigurno ne bi imela. Otrok je imel v prvem razredu pomoč in je tudi pokazal napredek, v drugem in tretjem razredu pa je A.A. nudila druga oseba pomoč. Šele tedaj so se začeli njeni problemi. Drugi starši, ki svojega otroka pred vpisom niso peljali k logopedu in psihologu, teh problemov nimajo. Starša menita, da otroka najbolje poznata in da šolanje v Zavodu C. za A.A. ni potrebno in je zato tudi ne bosta vpisala v navedeni zavod.

5. V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da so tožbene navedbe podane pavšalno in hipotetično ter ne odražajo dejanskega stanja konkretnega primera. Pri preverjanju ustreznosti usmeritve jeseni 2008 je iz poročila OŠ B. in mnenj strokovnjakov izhajalo, da bo kljub vsej nudeni pomoči deklica, ki je bila takrat v drugem razredu, potrebovala še intenzivnejšo pomoč pri doseganju minimalnih standardov znanja. Iz strokovnega mnenja komisije prve stopnje 31. 5. 2010 izhaja, da gre za deklico z lažjo motnjo v duševnem razvoju po I. a kriteriju Pravilnika. Zaradi primanjkljaja oz. motnje pa je potrebno deklico prešolati, saj se izobraževalni program, v katerega je bila deklica usmerjena, v OŠ B. ne izvaja. Iz mnenja komisije druge stopnje izhaja, da deklica kljub prilagoditvam in dodatni strokovni pomoči, ki jo je prejemala, ne zmore več zahtev rednega šolskega programa v četrtem razredu, zato je predlagala usmeritev v Zavod za usposabljanje C. Oba starša sta že v predšolskem obdobju sama podala zahtevek za začetek postopka usmerjanja za hčerko A.A. zaradi domneve, da je deklica otrok s posebnimi potrebami in sta se tudi strinjala z odločbo o usmeritvi v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v obsegu tri ure tedensko, ki so jo individualno izven oddelka v šoli izvajali različni strokovnjaki. Po mnenju pedagoških in medicinskih strokovnjakov pa zaradi dekličinih omejenih sposobnosti prejeta pomoč zaradi pretežkega izobraževalnega programa za deklico ne bi bila zadostna. Tožena stranka ne dvomi, da starša svojega otroka najbolje poznata, vendar zaradi ugotovitev in zaključkov celotnega postopka usmerjanja, izpostavlja dvom o njuni strokovnosti na področju ugotavljanja otrokovih psihofizičnih sposobnosti in izobraževalnih zmožnosti. Tožena stranka ugotavlja, da pri svojem odločanju ni v ničemer negirala pravice posameznika pri izobraževanju. Z odločitvijo, ki temelji na strokovnih ugotovitvah, otroku želi omogočiti, da pravico do izobraževanja uveljavi. Zato je pri odločitvi drugostopenjski organ sledil A.A. dejanskim sposobnostim ter ugotovitvam psihofizičnih sposobnosti oziroma predlogom pristojnih strokovnjakov. Prejeta dodatna strokovna pomoč in ostala podpora A.A. ni bila več zadostna oziroma ustrezna, saj deklica ni več zmogla niti rednih obveznosti, kaj šele večjih obremenitev, ki bodo sledile v izobraževanju v višjih razredih. V skladu z veljavno zakonodajo pa ne bi bila upravičena do še večjega števila ur dodatne strokovne pomoči, kot jih je imela do sedaj, saj se te z vsako novo usmeritvijo oz. preverjanjem ustreznosti usmeritve praviloma zmanjšajo. Pri šolanju A.A. v prilagojenem izobraževalnem programu z nižjim izobrazbenim standardom v Zavodu za usposabljanje Janeza Levca se bodo lahko upoštevale njene individualne zmožnosti in omejitve.

6. Tožba ni utemeljena.

7. Po mnenju sodišča je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Sodišče se z razlogi prvostopenjskega organa, potrjenimi z odločitvijo pritožbenega organa, strinja in jih v izogib ponavljanju posebej ne navaja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1). Glede pritožbenih navedb pa dodaja:

8. V obravnavanem primeru je med strankama sporna odločitev prvostopenjskega organa, da se deklica A.A. s 1. 9. 2011 usmeri v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom in vključi v Zavod za usposabljanje C. V ... Tožnika takšni odločitvi nasprotujeta, saj menita, da A.A. dodatna pomoč in vključitev v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom ni potrebna, saj deklico kot njena starša najbolje poznata. Sodišče se strinja z navedbo tožnikov, da kot starša A.A. najbolje poznata. Iz listin upravnega spisa pa izhaja, da je A.A. otrok z lažjo motnjo v duševnem razvoju, kot jo opredeljuje točka I. a Pravilnika. Iz listin upravnega spisa tudi izhaja, da sta se starša strinjala z odločbo o usmeritvi, s katero je bila A.A. usmerjena v izobraževalni program s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo v obsegu treh ur tedensko, ki so jo v OŠ individualno izvajali različni strokovnjaki (tretja alineja prvega odstavka 5. člena ZUOPP). A.A. je standarde znanja navedene v spričevalu osvojila le z individualnim in diferenciranim pristopom ter z upoštevanjem vseh prilagoditev navedenih v odločbi o usmerjanju. Citirano poročilo pa zajema tudi predstavitev številnih težav, s katerimi se A.A. sooča, saj je zanjo učni program prezahteven. Deklica je napredovala le s pomočjo učiteljev in staršev, ne pa s svojim samostojnim delom, čeprav se trudi po svojih najboljših močeh. Iz mnenj medicinskih in pedagoških strokovnjakov izhaja, da A.A. rednega programa šolanja ne zmore in da ga zaradi ugotovljenega primanjkljaja in zahtevnosti programa ne bo zmogla tudi ob dodatni pomoči in prilagoditvi. Pri tem pa se z vsako nadaljnjo odločbo o usmeritvi v redni program šolanja skladno s predpisom zmanjša količina zagotovljene dodatne strokovne pomoči. Tako bi A.A. izgubila možnost do potrebne dodatne pomoči in prilagoditev. Tudi po presoji sodišča bi vztrajanje v prezahtevnem programu na A.A. slabo vplivalo, negativno pa bi vplivalo tudi na njeno samozavest in pridobivanje večje samostojnosti.

9. Iz mnenj medicinskih in pedagoških strokovnjakov, kakor tudi iz strokovnih mnenj komisije prve in druge stopnje izhaja, da bi bilo šolanje A.A. v novem izobraževalnem okolju primernejše, saj bo imela realnejše možnosti in pogoje za samostojno doseganje uspehov. Novo okolje bo tudi prispevalo, da si bo A.A. lahko izoblikovala boljšo samopodobo, saj bi se lahko dnevno primerjala z vrstniki s podobnimi zmožnostmi. Deklica potrebuje individualiziran pristop in delo v manjših skupinah. V prilagojenem programu z nižjim izobraževalnim standardom (četrta alineja prvega odstavka 5. člena ZUOPP) pa je v razredu manj otrok kot v rednih oddelkih OŠ, program je manj zahteven in bolj individualiziran. S takšnim programom lahko posamezen otrok doseže čim višji nivo razvoja. Ker prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom ni mogoče izvajati na OŠ B., je tudi po presoji sodišča odločitev o vključitvi A.A. v Zavod za usposabljanje C. v ... pravilna. A.A. pa bo tudi po mnenju sodišča z usmeritvijo v prilagojeni izobraževalni program z nižjim izobrazbenim standardom, glede na njene posebne potrebe, dana možnost, da bolje razvije svoje sposobnosti in doseže znanja, ki jih sicer v redni šoli zaradi prezahtevnega in preobsežnega programa ne bi mogla. Na podlagi 28.a člena ZUOPP pa so starši dolžni vključiti A.A. v zavod skladno z dokončno odločbo o usmeritvi.

10. Ker je izpodbijana odločba pravilna in zakonita, sodišče pa v postopku pred njeno izdajo ni našlo nepravilnosti, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je na podlagi 1. odstavka 63. člena ZUS-1 tožbo kot neutemeljeno zavrnilo.

11. Sodišče je odločalo brez glavne obravnave (1. odstavek 59. člena ZUS-1), ker relevantne okoliščine, ki so pomembne za odločitev, niso sporne.