Jedro

V 273. členu ZFPPIPP so izrecno (in izčrpno) določena pravna dejanja, ki jih kljub obstoju objektivnih in subjektivnih pogojev ni dovoljeno izpodbijati. Med njimi pa plačila (izpolnitve), opravljena v skladu z določbami 34. člena ZFPPIPP, niso zajeta, zato ni zakonske podlage, ki bi nakazovala vnaprejšnjo izključitev izpodbojnosti plačil tekočih dobav, potrebnih za redno poslovanje insolventnega dolžnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka mora v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki stroške za odgovor na pritožbo v višini 893,04 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (od šestnajstega dne).

Obrazložitev

1. V predmetni zadevi je za odločanje o pritožbi, na podlagi sklepa predsednika Vrhovnega sodišča RS, Su 72/2013-115 z dne 8.11.2013, pristojno Višje sodišče v Kopru.

2. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje v celoti ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in razveljavilo izpodbijana pravna dejanja opredeljena v točki I izreka izpodbijane sodbe ter toženi stranki naložilo, da mora v petnajstih dneh vrniti tožniku denarni znesek v višini 23.461,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 22.9.2011 dalje. Poleg tega je sodišče prve stopnje z izpodbijano sodbo tudi odločilo, da mora tožena stranka v petnajstih dneh povrniti tožeči stranki tudi pravdne stroške v znesku 4.544,07 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od naslednjega dne po poteku petnajstdnevnega plačilnega roka.

3. Zoper to sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka po svojem pooblaščencu in predlagala pritožbenemu sodišču, da izpodbijano sodbo spremeni tako, da v celoti zavrne tožbeni zahtevek, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi opozarja, da v razlogih izpodbijane sodbe sploh ni naveden dokazni sklep, zato ni jasno, kaj je sodišče prve stopnje prebralo, spričo česar se izpodbijana sodba ne more preizkusiti. Sporne terjatve pravdnih strank se štejejo za pobotane z dnem stečaja (261. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). V konkretnem primeru namreč med pravdnima strankama obstojijo medsebojne obveznosti in terjatve, ki se v vsakem primeru na podlagi omenjenega zakonskega določila z dnem začetka stečajnega postopka štejejo za pobotane. Pritožnik opozarja tudi, da bi v okviru izpodbijanja morala biti izpodbojna celotna transakcija, ne pa zgolj pobot. Vsebina pravnega posla nadomestne izpolnitve je enaka vsebini pravnega posla o prenovitvi obveznosti. Obligacijski zakonik (OZ) v 325. členu ureja učinke prenovitve in določa, da s pogodbo o prenovitvi prejšnja obveznost preneha, nova pa nastane. Ugovor o kršitvi sočasnosti je zato neutemeljen tudi iz tega razloga. Tožena stranka je podala tudi ugovor spremembe tožbe (sprememba dejanske podlage tožbenega zahtevka) ter ugovor zamude prekluzivnega roka za spremembo tožbe. V konkretnem primeru med pravdnima strankama ne obstaja tudi dogovor o nadomesti izpolnitvi. V konkretnem primeru ni šlo za plačilo denarne obveznosti tožeče stranke z izročitvijo blaga, torej za nadomestno izpolnitev. Račun št. 989 z dne 30.12.2010 je zapadel šele 28.2.2011, pri čemer so bili vsi poboti opravljeni znotraj tega pogodbeno določenega roka (26.1., 20.1. in 3.2.2011). Gre za izpolnitev obveznosti po dveh ločenih dvostranskih pogodbah, ne gre za celoto, ki bi jo lahko šteli kot nadomestno izpolnitev. Sodišče prve stopnje se tudi ni opredelilo do obrazloženega ugovora tožene stranke po 34. členu ZFPPIPP.

4. Tožeča stranka je po svojem pooblaščencu podala obširen odgovor na pritožbo in predlagala pritožbenemu sodišču, da pritožbo zavrne kot neutemeljeno in potrdi izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje. V tej zvezi je priglasila tudi stroške za odgovor na pritožbo.

5. Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi pravilno in popolno ugotovilo vsa pravno pomembna dejstva, na tako ugotovljeno dejansko stanje pa je tudi pravilno uporabilo materialno pravo. Pri tem prav tako ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb pravdnega postopka; niti take, na katere opozarja obravnavana pritožba, niti take, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Drži sicer pritožbeni očitek, da sodišče prve stopnje v razlogih izpodbijane sodbe ni navedlo dokazov, ki jih je izvedlo (četrti odstavek 324. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP), vendar pa je iz zapisnika o naroku za glavno obravnavo z dne 5.3.2014 (list. št. 108) jasno razvidno, da je sodišče prve stopnje v dokaznem postopku prebralo listinsko dokumentacijo, ki se nahaja v priloga sodnega spisa, vključno s pisnimi izjavami prič, zato je mogoče tudi v tem delu izpodbijano sodbo preizkusiti. To pa pomeni, da omenjena procesna kršitev ni takšne narave, da bi lahko vplivala na pravilnost in zakonitost sodne odločbe (prvi odstavek 339. člena ZPP). Enako velja tudi glede pritožbenega očitka, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do konkretnega ugovora tožene stranke, da je šlo pri konkretnem poslu med pravdnima strankama za dobave, ki so bile potrebne za redno poslovanje tožeče stranke (3. točka drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP). V 273. členu ZFPPIPP so namreč izrecno (in izčrpno) določena pravna dejanja, ki jih kljub obstoju objektivnih in subjektivnih pogojev ni dovoljeno izpodbijati. Med njimi pa plačila (izpolnitve), opravljena v skladu z določbami 34. člena ZFPPIPP, niso zajeta, zato ni zakonske podlage, ki bi nakazovala vnaprejšnjo izključitev izpodbojnosti plačil tekočih dobav, potrebnih za redno poslovanje insolventnega dolžnika. V teh primerih je torej treba v vsakem primeru posebej presojati obstoj subjektivnih in objektivnih pogojev v skladu z merili iz 271. in 272. člena ZFPPIPP (1).

7. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo,da je bila izpolnitev tožene stranke po računu št. 989 z dne 30.12.2010 (priloga B5 spisa) opravljena v mesecu decembru 2010, nasprotna, izpodbijana izpolnitev tožeče stranke pa je bila opravljena v času med 20.1. in 21.3.2011, in sicer je tožeča stranka v tej zvezi izpodbijala prodajo in učinek prenosa lastninske pravice na toženo stranko z izročitvijo premičnih stvari: 1. po računu z dne 20.1.2011 v znesku 4.734,11 EUR, vključno z učinkom nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo z dne 21.1.2011 za znesek 4.734,11 EUR; 2. po računu z dne 25.1.2011 v znesku 9.445,71 EUR, vključno z učinkom nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo z dne 26.1.2011 za znesek 9.445,71 EUR in 3. po računu z dne 28.1.2011 v znesku 2.824,44 EUR, po računu z dne 30.11.2011 v znesku 793,54 EUR in po računu z dne 3.2.2011 v znesku 4.785,90 EUR, vključno z učinkom nadomestne izpolnitve plačila s kompenzacijo z dne 3.2.2011 v znesku 8.404,07 EUR. Poleg tega pa je tožeča stranka v tej zvezi izpodbijala tudi učinek nakazila denarnega zneska na račun tožene stranke z dne 21.3.2011 v višini 877,31 EUR. Z omenjenimi izpodbojnimi dejanji je tožeča stranka v celoti izpolnila svojo obveznost do tožene stranke po računu št. 989 z dne 30.12.2010. Iz tega izhaja, da je tožeča stranka v konkretnem primeru izpodbijala celotno transakcijo kot enotno dejanje (učinke prodaje in prenosa lastninske pravice in učinke nadomestne izpolnitve plačila s poboti), ne pa zgolj učinkov pobota, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. V konkretnem primeru (razen, kar se tiče neposrednega plačila z dne 21.3.2011 v višini 877,31 EUR) je prišlo do sporazumnega pobotanja (21.1., 26.1. in 3.2.2011), kar pomeni, da sta se stranki dogovorili, da se njune vzajemne terjatve štejejo za pobotane, pri čemer velja to pobotanje od trenutka sklenitve veljavne pobotne pogodbe. To pa pomeni, da se sporne terjatve pravdnih strank ne morejo šteti za pobotane z dnem začetka stečaja (11.4.2011) po 261. členu ZFPPIPP, kot to zmotno ocenjuje obravnavana pritožba. V konkretnem primeru je sporazumno pobotanje samo drugi del transakcije, medtem ko predstavlja prvi del transakcije nadomestna izpolnitev, na podlagi katere je bodoči stečajni dolžnik proti svojemu upniku pridobil terjatev, pri čemer pa tožeča stranka s tožbo pravilno izpodbija celotno sporno transakcijo.

8. Ni se mogoče pridružiti tudi pritožbeni kritiki, da je tožeča stranka v konkretni zadevi spremenila dejansko podlago tožbe s tem, ko je med postopkom dodatno izpostavila, da so bili med strankama sklenjeni sporazumni (pogodbeni) poboti (dokazila v tej zvezi so bila predložena v sodni spis že ob vložitvi tožbe), kar po drugi strani tudi pomeni, da se tožeča stranka v tej zvezi sploh ni sklicevala na sklenitev kakršnekoli pogodbe o novaciji, posebej tudi ne v smeri, da bi bila zaradi novacije vzpostavljena sočasnost izpolnitev.

9. Če upnik, v korist katerega je bilo dejanje opravljeno, ne dokaže drugače, velja, da je objektivni pogoj izpodbojnosti izpolnjen, če je bilo dejanje opravljeno zaradi izpolnitve obveznosti stečajnega dolžnika na podlagi dvostranske pogodbe ali drugega dvostranskega pravnega posla v korist upnika, ki je svojo nasprotno izpolnitev opravil pred izpolnitvijo stečajnega dolžnika (1. točka prvega odstavka 272. člena ZFPPIPP). Seveda lahko upnik (v konkretnem primeru tožena stranka) dokaže, da je stečajni dolžnik svojo (izpodbijano) izpolnitev opravil v roku po prejemu njegove nasprotne izpolnitve, ki po poslovnih običajih, uzancah ali praksi, ki je obstajala med njim in stečajnim dolžnikom (relevantno je torej razmerje med pogodbenima strankama in njuna poslovna praksa oz. poslovni običaji), velja za običajen rok izpolnitve obveznosti na podlagi pravnih poslov enakih značilnosti, kot jih ima pravni posel, na podlagi katerega je bila opravljena izpolnitev stečajnega dolžnika (drugi odstavek 272. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka te domnevne baze objektivnega pogoja izpodbojnosti ni izpodbila, saj niti ni trdila in dokazala, da so v konkretnem primeru izpolnjeni pogoji iz drugega odstavka 272. člena ZFPPIPP. S takšno oceno soglaša tudi pritožbeno sodišče, kajti izpolnitev tožene stranke po računu št. 989 z dne 30.12.2010 (dobava peska) je bila opravljena v decembru 2010, medtem ko je bila nasprotna, izpodbijana izpolnitev tožeče stranke opravljena v več zaporednih korakih od 20.1. do 21.3.2011 (posamezne delne izpolnitve so bile opravljene tudi po zapadlosti računa 989, ki je zapadel v plačilo 28.2.2011). Prav tako tožena stranka ni z ničemer izpodbila domnev glede subjektivnega pogoja izpodbojnosti iz tretjega odstavka 272. člena ZFPPIPP, pri čemer obravnavana pritožba dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v tem delu prav tako z ničemer ne napada.

10. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbo tožene stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

11. Pritožbeno sodišče je tožeči stranki priznalo stroške za odgovor na pritožbo v višini 893,04 EUR (nagrada za postopek po tarifni št. 3010 Zakona o odvetniški tarifi - ZOdvT v višini 712,00 EUR, materialni izdatki po tarifni številki 6002 ZOdvT v višini 20,00 EUR in 22% DDV na odmerjeno odvetniško nagrado).

op. št. 1: Enako sklep VSL I Cpg 585/2010 z dne 17.6.2010.