Jedro

O istem procesnem dejanju - prerekanju stečajnega upravitelja je sodišče izdalo dva sklepa - zoper oba je upnik vložil pravočasni pritožbi. Ta okoliščina pa ne predstavlja kršitve postopka, saj stranka s tem ni bila prikrajšana v nobeni procesni ali materialnopravni pravici in predstavljata oba odpravka isto odločitev sodišča.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se sklep opr. štev St 13/96 na red. štev. 183 in 381 z dne 20.5.1997 razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Stečajni upnik se je pravočasno pritožil zoper sklep prvostopnega sodišča, ki je upnika zaradi ugotovitve obstoja dela prijavljene terjatve - zneska 8,207.358,21 sit napotilo na pravdo. V pritožbi je stečajni upnik navedel, da iz sklepa o napotitvi ni razvidno za katere izmed več terjatev mora sprožiti ugotovitveni postopek ter da je za isto napotitev sprejel dva sklepa in je zoper oba vložil pritožbi.

Pritožba ni utemeljena.

Iz zapisnika o naroku za preizkus upniških terjatev, ki je bil opravljen dne 20.5.1997 je razvidno, da je stečajni upravitelj prerekal del prijavljene terjatve in sicer v znesku 8,207.358,21 sit. O istem procesnem dejanju - prerekanju stečajnega upravitelja je sodišče izdalo dva sklepa (na red. štev. 183 in red. štev. 381) - zoper oba je upnik vložil pravočasni pritožbi. Ta okoliščina pa ne predstavlja kršitve postopka, saj stranka s tem ni bila prikrajšana v nobeni procesni ali materialnopravni pravici in predstavljata oba odpravka isto odločitev sodišča. Pač pa ima pritožba prav, da izpodbijani sklep nima potrebnih razlogov, glede na dejstvo, da je pritožnik v svoji prijavi terjatve v skupnem znesku 34,428.456,93 sit priložil seznam posameznih carinskih terjatev. Ta seznam, priključen prijavi na red. štev 64 spisa prijavljenih terjatev, obsega na 27 straneh na desetine posameznih terjatev. Ob delnem priznanju oziroma prerekanju skupnega zneska ni jasno za katere terjatve je potreben ugotovitveni postopek.

Po določilu 15. člena ZPPSL se v stečajnem postopku smiselno uporabljajo določila pravdnega postopka tako tudi določbe o vsebini sodbe oziroma sklepa ter kršitvah postopka. V tem primeru so razlogi nejasni in pomanjkljivi, kar predstavlja kršitev procesnega zakona.