Jedro

Ker prosilec za azil ni predložil nobene od listin, navedenih v 75. členu Zakona o tujcih (ZTuj),je pravilen sklep tožene stranke, s katerim soglaša tudi prvostopno sodišče, da identiteta prosilca ni ugotovljena in da je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 27. člena ZAzil.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijana sodba.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje po predhodnem zaslišanju na glavni obravnavi, na podlagi 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006) zavrnilo tožbo tožnika zoper odločbo - sklep tožene stranke z dne 10.8.2007. Z navedenim sklepom je tožena stranka tožniku omejila gibanje na prostore Azilnega doma do pravnomočno končanega azilnega postopka, vendar najdlje za tri mesece, in sicer od dne 9.8.2007 od 19.50 ure do dne 9.11.2007 do 19.50 ure. Tožena stranka je tožniku gibanje omejila, ker je ugotovila, da je to potrebno zaradi ugotavljanja istovetnosti prosilca za azil, torej zaradi razloga iz 1. alineje 1. odstavka 27. člena Zakona o azilu (ZAzil, Uradni list RS, št. 51/06 - UPB).

V obrazložitvi izpodbijane sodbe sodišče prve stopnje soglaša s toženo stranko, da je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 27. člena ZAzil. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz tožnikove izpovedbe na glavni obravnavi, da tožnik ob vložitvi prošnje za azil niti pozneje toženi stranki ni predložil nobenega dokumenta, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti njegovo istovetnost. Predložil je le štiri fotokopije listin, ki se nanašajo na druge osebe, za katere je zatrjeval, da so njegovi sorodniki, te listine pa naj bi toženi stranki pomagale pri ugotovitvi njegove istovetnosti. Na glavni obravnavi je tožnik izpovedal, da je že daljši čas brez vsakega osebnega dokumenta, ker po poteku veljavnosti prejšnje osebne izkaznice, ni mogel pridobiti nove. Sodišče prve stopnje se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča Republike Slovenije (npr. sodba VS RS, št. I Up 1370/05, I Up 1/06 in I Up 173/07), po kateri je istovetnost prosilca za azil mogoče nesporno in zanesljivo ugotoviti le v primeru, ko prosilec za azil predloži uradni dokument s sliko. Če tako kot v tem primeru, prosilec za azil s takim dokumentom ne razpolaga, je potrebno njegovo identiteto ugotoviti z drugimi dokaznimi sredstvi, ki jih omogočajo veljavni predpisi. Pravilno ugotovljena identiteta prosilca je bistvenega pomena za nadaljevanje azilnega postopka, njeno ugotavljanje pa traja določen čas. Do ugotovitve identitete prosilca tudi ni mogoče izdati izkaznice v skladu z določbo 57. člena ZAzil, ki velja kot dokument o istovetnosti in kot dovoljenje za začasno prebivanje v Republiki Sloveniji. Fotokopije listin, ki se ne nanašajo na tožnika, ampak na druge osebe, same zase nikakor ne predstavljajo sredstva za ugotavljanje istovetnosti, ki bi ga bilo mogoče po zanesljivosti primerjati z uradnim dokumentom s sliko.

Tožnik v pritožbi uveljavlja vse pritožbene razloge iz 1. odstavka 75. člena ZUS-1. Navaja, da ne zavaja oziroma ne zlorablja azilnega postopka in da glede istovetnosti govori resnico. Predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo razveljavi.

Pritožba ni utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje pravilna in zakonita. Razlogi za odločitev so pravilni in imajo podlago v podatkih spisa ter v določbi 27. člena ZAzil, na katero se pravilno sklicuje sodišče prve stopnje. V določbi 27. člena ZAzil so taksativno našteti razlogi, zaradi katerih se prosilcu za azil lahko začasno omeji gibanje. Eden izmed razlogov je tudi ugotavljanje istovetnosti prosilca za azil. Po določbi 75. člena Zakona o tujcih (ZTuj, Uradni list RS, št. 107/2006-UPB) tujec dokazuje istovetnost s tujo potno listino, osebno izkaznico ali drugo ustrezno listino, ki je v državi tujca predpisana in s katero lahko dokazuje istovetnost, s potno listino za tujca, z osebno izkaznico za tujca, z maloobmejno izkaznico ali z drugo javno listino, ki jo je izdal državni organ, v kateri je fotografija, na podlagi katere je mogoče ugotoviti njegovo istovetnost. V postopku je bilo ugotovljeno, to pa izhaja tudi iz podatkov spisa, da tožnik ni predložil nobene od v 75. členu ZTuj določenih listin. Zato je pravilen sklep tožene stranke, s katerim soglaša tudi prvostopno sodišče, da identiteta prosilca ni ugotovljena in da je podan razlog za omejitev gibanja iz 1. alineje 1. odstavka 27. člena ZAzil. Po tej določbi se prosilcu za azil lahko omeji gibanje, če je to potrebno zaradi ugotovljene istovetnosti prosilca za azil. Ker je bilo torej tožniku gibanje omejene zaradi ugotavljanja njegove istovetnosti, na odločitev v tej zadevi ne more vplivati zatrjevanje tožnika v pritožbi, da ne zavaja oziroma ne zlorablja azilnega postopka.

Glede na navedeno uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, zato je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 76. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijano sodbo.