Jedro

Tožnica ima stalno prebivališče na naslovu, ki ni na območju delovanja javnega stanovanjskega sklada, zato ne izpolnjuje pogojev za dodelitev neprofitnega stanovanja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka nosi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Javni stanovanjski sklad Mestne občine Ljubljana (v nadaljevanju prvostopenjski organ) v točki 1. izreka ugotovil, da tožnica ni upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem, ker nima izkazanega stalnega prebivališča v Mestni občini Ljubljana; v točki 2. izreka je navedel, da zaradi neizpolnjevanja pogojev tožnica ni uvrščena na prednostno listo upravičencev za dodelitev neprofitnega stanovanja v najem; v točki 3. izreka pa je navedel, da v postopku izdaje te odločbe niso nastali stroški. Prvostopenjski organ je 18. 12. 2010 v časopisu Dnevnik objavil Javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, na katerega se je tožnica pravočasno prijavila. Razpis je bil izveden na podlagi 87. člena Stanovanjskega zakona (v nadaljevanju SZ-1). V postopku je prvostopenjski organ po uradni dolžnosti med drugim pridobil potrdilo o stalnem prebivališču in ugotovil, da ima tožnica stalno prebivališče na naslovu … Ig, ki pa ni na območju Mestne občine Ljubljana. Glede na ugotovljeno tožnica ne izpolnjuje pogojev po 3. členu Pravilnika o dodeljevanju neprofitnih stanovanj v najem (v nadaljevanju Pravilnik) in 14. Javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, objavljenega v časopisu Dnevnik 18. 12. 2010 (v nadaljevanju javni razpis), to pa je stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana.

Župan Mestne občine Ljubljana kot drugostopenjski organ je pritožbo tožnice zavrnil in v obrazložitvi navedel, da je prvostopenjski organ pravilno ugotovil, da tožnica ne izpolnjuje splošnega pogoja, opredeljenega v 3. členu Pravilnika, ki predvideva stalno prebivališče v Mestni občini Ljubljana. Skladno z določili SZ-1 in Pravilnika je prvostopenjski organ objavil 14. javni razpis za dodelitev 450 neprofitnih stanovanj v najem. V razpisu so bili opredeljeni razpisni pogoji, kriteriji in merila za ocenjevanje stanovanjskih in stanovanjskih razmer prosilcev ter razpisni postopek. V drugem poglavju javnega razpisa „2 - razpisni pogoji“ so bili opredeljeni splošni pogoj, ki jih morajo izpolnjevati prosilci, ki želijo sodelovati na razpisu. V točki „2.1. splošni pogoji“ je bilo navedeno, da so upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem popolnoma poslovno sposobni državljani Republike Slovenije in ob upoštevanju vzajemnosti državljani članic Evropske unije, ki pa morajo imeti stalno prebivališče na območju Mestne občine Ljubljana. Tožnica v času predmetnega javnega razpisa ni izkazala stalnega prebivališča v Mestni občini Ljubljana. V pritožbi tožnica sama navaja, da živi v občini Ig. V zvezi s prošnjo tožnice za pomoč pri reševanju njenega stanovanjskega vprašanja je drugostopenjski organ pojasnil, da so predmet obravnave na drugi stopnji lahko le pritožbene navedbe, s katerimi se izpodbija konkretna prvostopenjska odločba. Drugostopenjski organ je tožnici glede na slabe stanovanjske razmere, ki jih je opisala v pritožbi, tudi pojasnil, da velja SZ-1 za vse občine, ki jim nalaga sprejemanje stanovanjskega programa in zagotavljanje neprofitnih najemnih stanovanj. Navedeno valja tudi za občino Ig, v kateri živi tožnica.

Tožnica se z odločitvijo obeh organov ne strinja in v tožbi navaja, da stalno prebiva v Ljubljani, v Občini Ig, na naslovu …. Tožnica je imela ves čas stalno prebivališče v Občini Ljubljana Vič-Rudnik Iz navedenega stalnega prebivališča se ni nikoli preselila. Res pa je, da se je nekdanja Občina Ljubljana preoblikovala in je tako nastalo je več novih občin. Novo nastale občine pa nimajo solidarnostnih stanovanj. Ne glede na navedeno pa ima tožnica pravico do reševanja svojega stanovanjskega vprašanja. To pravico ji je tožena stranka odvzela. Kljub temu, da je tožnica živela v Občini Ig, je pravočasno oddala vlogo na na predmetni javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem in verjela v poštenost in pravičnost prvostopenjskega organa. Tožnica ne more verjeti, da je pravilo močnejše in ni najpomembnejši človek, saj je bila rojena v Ljubljani in celo življenje živela pod okriljem Ljubljane. Vsebinsko predlaga, da naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se je tožnica s predpisanim obrazcem in v razpisnem roku prijavila na 14. javni razpis za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem. Tožnica v laični tožbi obširno navaja, da živi v slabih stanovanjskih razmerah in neprimernih prostorih v Občini Ig. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da tožnica živi v Občini Ig, na naslovu …. Na podlagi evidence UE Ljubljana (potrdilo z dne 10. 1. 2011) je tožnica na navedenem naslovu prijavljena od leta 1967. Območje današnje Občine Ig je bilo včasih res del Občine Ljubljana Vič-Rudnik, ki pa več ne obstaja že dobrih 11 let. V skladu z razpisom (točka 2.1. splošni pogoji) so upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem le osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju današnje Mestne občine Ljubljana. Zaradi neizpolnjevanja pogojev 14. javnega razpisa je upravni organ prve in druge stopnje odločil, da tožnica ni upravičena do dodelitve neprofitnega stanovanja v najem. Tožena stranka sodišču predlaga, da tožbo zavrne, tožeči stranki pa naloži povračilo stroškov postopka v roku 15 dni od vročitve odločbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Tožba ni utemeljena.

Po pregledu izpodbijane odločbe in upravnih spisov je sodišče ugotovilo, da je izpodbijana odločba pravilna in zakonita. Prvostopenjski in drugostopenjski organ sta za svojo odločitev navedla tudi pravilne in utemeljene razloge. Zato jih sodišče v sodbi ne ponavlja, v skladu z določbo drugega odstavka 71. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1).

Iz listin upravnega spisa izhaja, da je med strankama sporno vprašanje ali tožnica izpolnjuje pogoje iz 14. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem za Mestno občino Ljubljana, objavljenega v časopisu Dnevnik 18. 12. 2010 na podlagi SZ-1. Med strankama ni sporno, da tožnica v času predmetnega javnega razpisa stalno prebiva na naslovu … v Občini Ig in ne na območju Mestne občine Ljubljana. Tožnica sicer ugovarja, da je prebivala ves čas na navedenem naslovu na območju mesta Ljubljane, da pa se je ljubljanska občina reorganizirala. Vendar po presoji sodišča navedeno dejstvo ne vpliva na pravilno ugotovljeno in tudi sicer nesporno dejansko stanje, da tožnica v času predmetnega javnega razpisa biva v Občini Ig. Tudi iz evidence UE Ljubljana (potrdilo z dne 10. 1. 2011) izhaja, da je tožnica na naslovu … prijavljena vse od leta 1967. Iz druge alineje prvega odstavka 3. člena Pravilnika kakor tudi iz točka 2.1. - splošni pogoji 14. javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem pa izhaja, da so upravičenci za pridobitev neprofitnih stanovanj v najem 14 javnega razpisa za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem le osebe, ki imajo stalno prebivališče na območju današnje Mestne občine Ljubljana, kakor sta pravilno navedla tako prvostopenjski kot tudi drugostopenjski organ. Z navedenim ravnanjem tudi nista posegla v tožničine pravice, kot to ugovarja tožnica. Navedena organa sta namreč dolžna postopati po zakonu in upoštevati tudi vse veljavne podzakonske akte. Iz dejanskega stanja res izhaja, da tožnica prebiva v težkih stanovanjskih razmerah, ki pa jih lahko rešuje v okviru javnih razpisov, ki jih za to področje razpisuje občina Ig.

Ker je po povedanem izpodbijana odločba pravilna in zakonita, tožbeni ugovori pa neutemeljeni, je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.

Sodišče je na podlagi 59. člena ZUS-1 v zadevi odločalo brez glavne obravnave.

Izrek o stroških temelji na določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1. Če sodišče tožbo zavrne, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka.