- Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
- Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
- Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Podobni dokumenti
Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov
VSL sklep I Cp 2048/2011
ECLI:SI:VSLJ:2012:I.CP.2048.2011 Civilni oddelek
Povzetek
- Odločitev o nadaljevanju pravdnega postopka po smrti tožeče stranke.Ali je pravnomočnost sklepa o dedovanju potrebna za nadaljevanje pravdnega postopka?
- Odpoved dedovanju in njen vpliv na pravdni postopek.Kako odpoved dedovanju vpliva na status dediča v pravdnem postopku?
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!
Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Jedro
Ko sodišče odloča o nasledstvu v pravdi, ne čaka na izid zapuščinskega postopka, temveč lahko o tem vprašanju odloči samo, saj skladno z 132. členom ZD dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove (podedljive) pravice in obveznosti. S smrtjo postanejo dediči tudi stranke v procesnih razmerjih, vendar pod resolutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedale dediščini.
Izrek
Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se v delu, ki se nanaša na L. Ž. razveljavi in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Obrazložitev
1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se predmetni pravdni postopek, ki je bil prekinjen zaradi smrti drugo tožeče stranke, nadaljuje z njenima dedinjama, in sicer L. Ž. in H. K. (1. točka izreka). Glede na to, da je slednja prvo tožeča stranka te zadeve, pa je sodišče z 2. točko izreka pozvalo L. Ž., da prevzame pravdo.
2. Prvo tožeča stranka izpodbija sklep v celoti, saj sklep o dedovanju še ni pravnomočen in je posledično izpodbijani sklep preuranjen. Prvostopno sodišče je pridobilo smrtovnico, iz katere sicer res izhaja, da sta dedinji po pokojni M. Č. tako prvo tožeča stranka kot tudi L. Ž., vendar se je slednja na zapuščinski obravnavi dne 29.12.2010 dedovanju odpovedala, zato se predmetna pravda z njo ne more nadaljevati.
3. Pritožba je bila vročena drugo tožeči stranki, toženi stranki in L. Ž., ki odgovora nanjo niso podale.
4. Pritožba je utemeljena.
5. Na podlagi prvega odstavka 208. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) se postopek, ki je bil prekinjen iz razloga po 1. do 4. točki prvega odstavka 205. člena istega zakona, nadaljuje, ko ga dedič ali skrbnik zapuščine, novi zakoniti zastopnik, stečajni upravitelj ali pravni nasledniki pravne osebe prevzamejo ali ko jih sodnik povabi, da to storijo. Pritožba tako sicer neutemeljeno meni, da je procesna predpostavka nadaljevanja pravdnega postopka pravnomočnost sklepa o dedovanju, saj navedenega povzeta zakonska določba ne terja. Ko sodišče odloča o nasledstvu v pravdi, namreč ne čaka na izid zapuščinskega postopka, temveč lahko o tem vprašanju odloči samo, saj skladno z 132. členom Zakona o dedovanju dediči v trenutku zapustnikove smrti vstopijo v vse njegove (podedljive) pravice in obveznosti. S smrtjo postanejo dediči tudi stranke v procesnih razmerjih, vendar pod resolutivnim pogojem, da se ne bodo odpovedale dediščini (prim. VSL II Cp 381/2011).
6. Pritožbeno sodišče presoja pravilnost sklepa v trenutku njegove izdaje. Glede na pritožbene navedbe, se je dedinja L. Ž. dedovanju po pokojni M. Č. odpovedala še pred njegovo izdajo, in sicer na zapuščinski obravnavi dne 29.12.2010. Ker gre pri reševanju vprašanja nasledstva v pravdi za pravzaprav za obliko predhodnega vprašanja, v njegovo pravilnost ne sme biti nobenega dvoma. Zato je sodišče druge stopnje sklep v izpodbijanem delu (torej glede L. Ž.) razveljavilo, prvostopno sodišče pa naj z vpogledom v zapuščinski spis po pokojni M. Č. ugotovi, ali se je dedinja L. Ž. dedovanju dejansko odpovedala ali ne in ponovno odloči o vprašanju nadaljevanja predmetnega postopka tudi s to osebo.
7. Odločitev pritožbenega sodišča temelji na 3. točki 365. člena v zvezi s prvim odstavkom 366.a člena ZPP.