Jedro

Dolžnik ni več solastnik nepremičnine, na katero je bila predlagana izvršba. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti izvršbo na nepremičnino.

Izrek

Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v izpodbijanem delu razveljavi (drugi odstavek izreka sklepa) in zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo ugovor tretjega in odložilo nepremičninsko izvršbo do pravnomočne rešitve pravde, ki teče pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah pod opr. št. P 18/2004. Upnik je proti takšni odločitvi vložil pravočasno pritožbo, s katero uveljavlja pritožbena razloga zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb postopka. Predlaga razveljavitev sklepa sodišča prve stopnje v delu, v katerem je odločeno, da se izvršba odloži do pravnomočne rešitve pravde, ki teče pred Okrajnim sodiščem na Jesenicah pod opr. št. P 18/2004. Navaja, da bi moralo sodišče upoštevati dejstva in dokaze, ki obstajajo v času vložitve predloga za izvršbo, ne pa tistih, ki obstajajo v času, ko je treba izvršbo samo še realizirati. Sodišče bi moralo z zaznambo ali na drug način zaščititi upnika v postopku izvršbe s tem, da prepreči morebitno odsvojitev in obremenitev nepremičnine v času od vložitve predloga za izvršbo dalje. Sodišče se napačno sklicuje na določilo 5. odstavka

168. člena ZIZ, ki daje upniku možnost, da vpiše lastninsko pravico na dolžnika. Posledično je napačno tudi sklepanje sodišča, da je na podlagi 6. odstavka 168. člena ZIZ dolžno izvršbo odložiti do pravnomočne rešitve pravde opr. št. P 18/2004 pred naslovnim sodiščem. Omenjeni določbi veljata le v primeru, ko upnik ob vložitvi predloga za izvršbo ne razpolaga z ustreznim zemljiškoknjižnim izpiskom. V obravnavanem primeru pa je upnik s takšnim izpiskom razpolagal. Sodišče je z odlogom izvršbe zanemarilo varstvo upnika ter v dodatnem obsegu zaščitilo dolžnika, za katerega pa je iz spisa jasno razvidno, da izigrava zakon.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je s sklepom o izvršbi dovolilo izvršbo na solastni del (1/3) dolžnikove nepremičnine parc. št. 1042/4, vl. št. 676, k.o. D... v izterjavo glavnice v skupnem znesku 6.125.793,53 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Po obvestilu izvršilnega sodišča o dovolitvi izvršbe pa je zemljiškoknjižno sodišče odločilo, da se zaznamba sklepa o izvršbi na omenjeno nepremičnino v zemljiški knjigi ne opravi, saj dolžnik ni več solastnik omenjene nepremičnine, ampak je to B. Ž., ki je vložil predlog za zemljiškoknjižni vpis pridobitve lastninske pravice 16.9.2003 oziroma pred vložitvijo izvršilnega predloga. Ker s tem pogoji za opravo izvršilnih dejanj izvršbe na nepremičnino niso bili več izpolnjeni oziroma je odpadla podlaga za vodenje nepremičninske izvršbe, bi moralo izvršilno sodišče ustaviti izvršbo na nepremičnino. S tem bi postal ugovor tretjega, ki ga je vložil B. Ž., brezpredmeten. Izvršilno sodišče, ki ni postopalo tako, je ugovor tretjega zavrnilo na podlagi določbe 2. odstavka 65. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), nepremičninsko izvršbo pa odložilo. Ker je odločitev o ugovoru tretjega postala pravnomočna je predmet presoje v pritožbenem postopku le še odločitev o odlogu izvršbe. Ta je napačna, ker sodišče prve stopnje ni presojalo pogojev za odlog izvršbe po določilu 73. člena ZIZ v zvezi z 22. točko obrazložitve odločbe Ustavnega sodišča RS, št. U-I-110/03-16 z dne 14.4.2005, pa tudi zato, ker je sodišče izvršbo odložilo do rešitve pravde, ki teče pri Okrajnem sodišču na Jesenicah pod opr.št. P 18/2004. Ob ugotovitvi pogojev za odlog izvršbe bi bil odlog mogoč do konca pravdnega postopka po tožbi tretjega na nedopustnost izvršbe, ne pa pravdnega postopka, v katerem upnik izpodbija dolžnikova pravna dejanja in v katerem ne zahteva vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja, tako kot bi to izhajalo iz razlogov izpodbijanega sklepa, ampak zahteva, da je tretji dolžan dopustiti, da si tožnik svojo terjatev do dolžnika poplača s prodajo solastnega dela nepremičnine tretjega (prim. tožbo z dne 23.2.2004, opr. št. P 18/2004). Zaradi napačne uporabe 73. člena in 168. člena ZIZ je bilo treba sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu razveljaviti in v tem obsegu vrniti zadevo sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 15. členom ZIZ).